P120

Melita Lah

BINE IN MAJA IN NJUN VRTILJAK ŽELJA

 

Bine in Maja, ja, njuna srčna želja vztraja.

Kaj je ta želja, ki ne gre in ne gre iz njunega vedoželja.

Bil Bine je fantek malo drugačen,

pač takšen, ki ljudje so mu rekli:

»Oh, škoda, tak ljubek fantič, pa takšen!«

 

On želel si je le,

da radi bi ga imeli in razumeli vsi ljudje.

Maja pa, prijateljica njegova posebna,

vedno je vedela, kako bo prijatelja svojega

skozi življenje peljala, da pot bo dosledna.

 

Bine želel si je le,

da prijatelji bi ga sprejeli medse,

Maja pa je le ob strani stala in tiho opazovala;

vedela je, da njen prijatelj Bine

 v pravo smer življenja gre.

 

Bine bil osamljen je fantič,

 ki na zunaj ga skrbelo ni prav nič.

V srčku svojem pa je modroval:

»Kako lepo bi na svetu vse bilo,

če otroci bi imeli to, kar želijo si iz srca močno.«

 

Veste, to pa je to,

 da nihče od otrok ne bo trpel,

da vsakega otroka nekdo bo rad imel,

ga v stiski stisnil, se mu nasmehnil in objel.

 Mu rekel: »Nikdar več ne boš trpel, jaz za tebe bom živel!«

 

Res, prihaja zdaj božični, praznični ta čas,

a, človek, ne pozabi na otroke, na vse nas,

na katerih sloni prihodnji čas,

kličemo vam iz srca, na ves glas,

nikar ne pozabite vi na nas!

 

Vsak od nas potrebuje VRTILJAK ŽELJA,

ki mu upanja in veselja da,

namreč, VRTILJAK ŽELJA,

 ne pozabimo, pa deluje le takrat,

če želja prihaja iz srca.

 

Vedno z roko v roki sta Bine in Maja hodila,

nobena sila ju ni ločila.

Oba vedela sta, da

BOŽIČNI ČAS NI LE PRAVLJICA,

AMPAK JE ŽIVLJENJA PRAVA RESNICA.

 

Ni važno koliko daril dobimo,

ampak je važno to, da se s prijatelji poveselimo.

Bine in Maja, še vedno skupaj hodita, sta prijatelja

in vsak dan se o različnih tegobah, težavah

in seveda o veselih trenutkih pogovarjata.

 

Pa mu Maja nekega dne rekla je tako:

»Bine, naj bo tako, ali tako, ti moj pravi prijatelj boš zavedno.

Bine pa ji odgovoril je tako:

»Maja, hvala, ker si, hvaležen sem ti zelo.

S TABO Z ROKO V ROKI MI USPELO BO!«

 

TAKO, BOŽIČ RES JE EN TAK PRAZNIČNI ČAS,

KO VSAK SE ZAMISLI, GLOBOKO DO DNA SRCA.

A, VEMO PA VSI, DA NIKAKOR NE MOREMO

DRUG BREZ DRUGEGA, PRAV VSI POTREBUJEMO VRTILJAK ŽELJA,

PRAV VSI POTREBUJEMO SVOJEGA NAJBOLJŠEGA PRIJATELJA!