OSNOVNI PODATKI O KNJIGI:

Avtorica: Petra Mlakar

378 strani, A5 format

Redna cena: 19,45 EUR

Spletna cena - s 25% popusta: 14,59 EUR

Za naročilo knjige oziroma morebitna dodatna pojasnila smo vam na voljo na tel: 01/756 98 62 ali na e-naslovu: smar-team-narocila@amis.net.

 

POVZETEK VSEBINE:

Knjiga Bleščice je že na prvi pogled drugačna knjiga, ženska, bleščeča, marsikdo (tudi ženske) bi rekel kičasta. Namerno. Kajti namen platnice je nakazati, sporočati vsebino … Kar pomeni, da se svetijo tudi manj žlahtne stvari. In to nič manj … bleščeče. Zato so tudi življenja običajnih ljudi lahko enako (ali bolj) zanimiva in lepa kot tista, ki jih živijo slavni. Kot na primer Marjetičino. Kdo je Marjetica? Ženska z običajnim, a bleščečim življenjem, ki vam ga z vsemi dodatki (pesmi, kuharski recepti, anekdote) razkriva v knjigi. Nikoli je ne bi uvrstili med tipične sodobne ženske. S tem bi užalili njih in – njo. Ker, saj veste, sodobne ženske, takšne, kot so v revijah, imajo ponavadi po eno napako, zaradi katere se, če je treba, javno kesajo. Ponavadi, priznavajo, obožujejo čokolado. Marjetica pa – jih ima več, napak. Precej več. Je pa dobra po srcu, ugibate. No, tudi včasih. Kadar se res potrudi. Presenetljivo za tako kapriciozno osebo – veseli se malenkosti. Tako zelo, da je vedno cvetoča. Tudi pozimi … Naj povzamemo: vsako življenje je lahko bleščeče, če ga osvetlimo s prave strani!

Že po nekaj vrsticah knjige je jasno, da se avtorica ne samo spogleduje s pisano besedo, temveč je njen vsakdanji kruh. Ta, recimo ji izkušenost, se zrcali v nanizanih zgodbah vsakdana, v vsaki posebej; vsaka zase je analitično ostra, brez nepotrebnih olepšav, in vendar vsako odlikuje posebna mehkoba, ki nas očara, vsakdanje življenje obarva v prijetno, humorno, ki težave spreminja v izzive … V knjigi avtorica obravnava družinske odnose v vseh mogočih spektrih, analizira odnose družina – okolica, moški – ženska, nas sem ter tja razveseli s kakšnim kulinarično obarvanim prispevkom, skratka niza bleščice. Kar vsaka zgodba zase je. Odtod tudi naslov. (In čisto prave bleščice na naslovnici.)

 

IZSEK IZ KNJIGE:

Za začetek o mitih in resnicah

Na kratko – jaz sem ena sama resnica, a bi želela biti vsaj kakšen mini mit. Ne, resno. O tem, kako ne-nadnaravno bitje sem, me je spreletelo sredi prve porodniške. Prijatelj, s katerim sva se lotila nekega projekta, je pohvalil moje zunajdružinsko udejstvovanje.

»Samo za štedilnikom stati in plenice menjati ravno ne pritiče moderni mamici,« je podkrepil svojo pohvalo.

Ko je le ne bi …

Tako sem po podrobnem raziskovanju strnila, kakšna je po mnenju opazovalcev, torej tistih, ki v starševstvo niso neposredno vpleteni, moderna mama:

1. Že na prvi pogled je popolna, k čemur pripomore njen brezhiben videz:

pričesko ima urejeno, postriženo po zadnji modi, brez razcepljenih konic in brez narastka;

kožo ima gladko, make-up naraven, a zanimiv;

nohte na rokah in na nogah ima lepo nalakirane in okrašene.

2. Oblečena je v seksi cunjice. In po možnosti obuta v ljubke čeveljce z vsaj malo petke. Nosi viseče uhane, ki se barvno in stilsko natančno podajo ogrlici, prstanu in obleki.

3. Na njenem popolnem telesu ni nič odvečnega in nič premajhnega:

to pomeni, da ima ritko tako majhno in čvrsto, da se je ne oprimejo niti najbolj ozke hlače;

trebuh ima tako raven, da nihče ne bi uganil, da je pred x meseci rodila – to je verjetno posledica tega, da se v nosečnosti skoraj nič ni zredila, a o tem kdaj drugič;

noge ima vitke kot srnica;

v kopalkah se vleče za kožo in pravi, da je to špeh; in kaže s prstom na imaginarni kvadratni centimeter celulita, češ tudi jaz nisem čisto popolna.

4. Je zagorela. Od smučanja, dopusta v toplih krajih ali pa od solarija. Pomemben je učinek.

5. Je nasmejana. Kaj ne bi bila, če pa eno leto samo uživa in kofetka!

6. Prehranjuje se izključno z zdravo hrano. In da dokaže, da zna grešiti, si v javnosti včasih privošči košček čokolade.

7. Za moža kuha izvrstna kosila, pripravlja okusne večerje, med vikendom peče slastna peciva. Za otroka sama pripravlja hrano, o raznih Hippih sploh ne razmišlja.

8. Skrbi za svoje telo tako, da redno obiskuje vse možne pilatese, joge, aerobike in druge dejavnosti, ki so ji na voljo. Seveda pa zraven – tako, za hobi – še vsaj trikrat na teden teče.

9. Stanovanje ima brezhibno pospravljeno. Cunje vedno oprane, zložene, zlikane. In se pritožuje, da je kljub vsakdanjemu brisanju po stanovanju še vedno polno prahu.

10. Prijazna je do sorodnikov, še posebej do priženjenih.

11. Veliko časa preživi s prijateljicami, da si odpočije od vsakdanjih družinskih radosti. Družinske prijatelje pa vsaj enkrat na teden povabi domov, da skupaj preživijo prijeten večer.

12. Hodi v kino, gledališče, prebere vse svetovne uspešnice. Seveda, saj mora biti na tekočem.

13. Na splošno je hiperaktivna, je predsednica raznih društev in med porodniško honorarno dela. Da ji ni dolgčas.

Vam je seznam pokvaril dan? Ne? Huh, dobri ste. Mene je sesul, totalno. Sploh, če pomislim, da se moji otroci včasih smejo igrati s prepovedanimi stvarmi.

Toliko o popolnosti …

 

Izbrisani – ali dobro jutro po naše

Moj najljubši del dneva je jutro. Nov dan, sveža kavica, nove priložnosti.

Otroci se, kot vedno, no, vsaj naši, zbudijo ob rani uri – zlati uri. In ker imam ob kavici tisto minutko in pol rada mir, včasih spregledam, da se igrajo s čim prepovedanim. Ok, ravno ob kakšnem nožu ne bi ravnodušno sedela in srkala kofeta. Ampak če v roke ene od punčk pride televizijski daljinec, pa ne delam panike. Saj vem, otroci pri vzgoji potrebujejo dosledne starše. Mea culpa, ker se pretvarjam, da ne vidim.

Potem se odločim, da bom po dolgem času malo poškilila jutranji program na televiziji. Daljinca poberem s tal. Pritisnem.

Sneg.

Pritisnem še enkrat … sneg. In še na drugo tipko … sneg. In potem pogledam, kaj piše poleg številke 7, kjer naj bi bil SAT1 …

… IZBRISAN.

Pa imam dobro jutro. Še sreča, da sem politično nevtralna, sicer bi me napis na zasneženem ekranu zagotovo spomnil na burna predvolilna soočanja.

No, ker tistega lepega jutra nisem gledala televizije, sem se odločila, da bom naredila nekaj.

Z rokami …

 

Karkoli

Sodobne mamice s(m)o hiperaktivne. Da bi tudi sama med spanjem otrok vsaj malo okusila, kako to izgleda, sem se odpravila v prvo – in daleč naokoli edino – trgovino s hobi programom.

Pridem v trgovino in zamisel, da bi s svojimi izdelki malo okičila otroško sobico, delim s prodajalko. Me gleda. Ne vprašujoče ne naveličano. Pač gleda me.

Rečem: »A imate kakšno idejo, kaj bi lahko za začetek naredila? Kaj, kar bi bilo vezano na letni čas …«

»Karkoli,« mi odgovori z enako nedefiniranim pogledom kot prej.

»Imate kakšne stiroporne zvezdice, snežinke, kaj podobnega?«

»Ja.«

Jih grem z enim otročkom v naročju in drugim ob sebi iskat po miniaturni in prenatrpani trgovini.

Jih najdem in vprašam: »Kaj pa lahko z njimi naredim?«

Odvrne: »Karkoli.«

Hm. »Jih lahko barvam?«

Pokima.

»S kakšnimi barvami?« me zanima, navdušeno, ker sem prišla korak dlje.

»S kakršnimikoli.«

Hm. Hm. »A lahko tudi kakšne bleščice gor lepim ali kaj podobnega?«

»Ja.«

»A še kaj drugega?« me spet zanima.

»Karkoli.«

Grrrr. »S kakšnim lepilom pa se to lepi gor?«

»S kakršnimkoli,« mi odgovori prodajalka.

Grrr. Grrr.

Na moje presenečenje se moj nakup ni zaključil takrat, torej predčasno. Ker je to pač edina tovrstna trgovina v okolici, sem nabavila pripomočke in ustvarjala. Rezultat? Hm, karkoli.

In še moj zaključek v enakem slogu: Prodajalec v tako specializirani trgovini pač ne bi smel biti KDORKOLI.

Huh, je pa – na žalost – kdorkoli lahko žrtev ropa …