Glasovalna številka: PR109

Sonja Topolovec

FANTOVO POPOTOVANJE

OŠ Borisa Kidriča Kidričevo

 

Nekoč davno je živel ubogi kmet s svojim sinom. Imela sta revno hišico in eno kravo Muko.  Nekega dne je oče svojemu sinu rekel: »Zdaj boš moral pa na pot s trebuhom za kruhom.«

Napočil je čas in sin je moral oditi od doma. Oče je dečku dal še nekaj denarja ter nekaj za pod zob, nato je deček odtaval  v temen gozd. Šel je čez devet gora in sedem polja. Ni vedel, kam bi šel in kam mora iti. Na poti je srečal starko. Vprašal jo je, kje je kakšen kraj,  kjer bi lahko prenočil. Rekla mu je:  »Lahko prenočiš nocoj pri meni, kako naprej, pa ti bom povedala jutri.« Skupaj sta odšla v kočo v bližini gozda. Starka mu je skuhala juho. Bila je zelo dobra. Dala mu je veliko energije za naslednji dan. Ko se je zbudil, sta se s starko odpravila v  mesto. Priskrbela mu je službo pri kralju. Tam je delal kot kovač eno leto. Vedno večkrat pa je v mestu srečeval mlado princeso, hčerko kralja, za katerega dela. Bila je zelo lepa in fant se je zaljubil vanjo. Šel je do kralja in ga vprašal, če bi jo lahko vzel za ženo. Kralj je rekel, da bo moral najprej opraviti dva preizkusa.  Prvi preizkus je bil, da mora deček poiskati čaroben zlat kelih, ki je lahko skrit kjer koli.  Drugi preizkus pa je bil, da mora deček premagati velikega vojščaka Golamišibika.  Deček je sprejel ta dva preizkusa. Kralj mu je naročil, da mora s preizkusoma pričeti takoj zjutraj. Odločil se je, da bo odšel hitro spat, da bo naspan. Ko se je zbudil, se je hitro oblekel, odšel do kralja in se poslovil. Nato se je usedel na konja in odšel. Ko je prišel do gozda, ni vedel, kam bi šel in kje bi iskal. Spomnil se je na starko, ki mu je že pomagala poiskati službo. Zavil je do njene koče. Potrkal je in starka mu je rekla, naj vstopi. Ko je prišel v hišo, je videl starko na postelji vso bolno. Povedala mu je, da ima hudo bolezen, ki je neozdravljiva. Sedel je k njej in ji rekel: »Mogoče veš, kje bi našel čaroben zlat kelih?« Rekla mu je, da ve, kje je, in mu je povedala takole: »Zlat kelih je skrit sredi gozda v podzemni jami.«  Fant se je starki zahvalil.  Nato pa ga je starka prosila, če bi ji mogel utrgati rožo zdravilnosti, ki  raste v bližini podzemne jame. Fant je seveda rekel, da ji jo bo prinesel. Tako se je počasi odpravil v gozd. Hitro je prišel do jame. Že od daleč so se videle lepe rdeče rože. Eno je utrgal in jo spravil v žep. Pogledal je naokoli in zagledal majhen vhod v jamo. Splazil se je vanjo in tam je bilo ogromno zlatnikov. Iskal je kelih in hitro ga je našel. Tudi njega je pospravil v žep. Vzel je še nekaj drugega zlata. Bil je zelo vesel, da je opravil prvo nalogo. Zajahal je konja in odšla sta do starkine koče. Vstopil je v njeno hišo in ji dal rožo. Starka je rožo povonjala in takoj je ozdravela. Bila je zelo vesela in polna energije, nato pa sta se poslovila. Deček se je tako odpravil do gradu in predal kralju zlat kelih. Kralj je bil zelo začuden, da ga je našel. Povedal mu je,  da ga naslednji dan že čaka dvoboj z vojščakom Golomišibikom, zato se naj dobro spočije. Naslednji dan po kosilu so se vsi odpravili gledat ta boj. Deček je bil poln energije in je bil pripravljen premagati nasprotnika. Drug drugega sta zelo tepla in boksala ter ruvala. Oba sta bila zelo močna, a na koncu je zmagal deček. Vsi so bili začudeni, kajti nihče še ni premagal Golamišibika.

Fant je odšel do kralja in ga vprašal, če se lahko zdaj poročita z njegovo hčerjo. Seveda je rekel, da se lahko. Vsem je naročil, naj takoj pripravijo gostijo. Povabili so vse v mestu, tudi po očeta dečka so odšli. Prišla pa je tudi prijazna starka. Vsi so bili srečni. Gostija pa je trajala kar tri dni.