Glasovalna številka: PR110

Lili Li Dobnik, Doroteja Lampret

ANINO POTOVANJE

OŠ Borisa Kidriča Kidričevo

 

V gozdu groze je bila majhna hiška, v kateri je živela Annina družina. Anna je imela črne nakodrane lase, zelene oči, prelepo obleko in en par majhnih čeveljčkov. Vsak dan je pomagala svoji mami, očetu in le eni od sester. Čeprav je bila pridna in delovna, je nihče v družini, razen njene sestre Amalie, ni maral. Anna se je velikokrat pogovarjala z gozdnimi živalmi. To je bila lastnost, ki je mama na njej ni marala. Nekega dne se je zgodilo, da je mama opazila, kako se pogovarja z živalmi. Začela je kričati in Anna je zbežala v notranjost gozda.

Nekaj časa je tekla, ko se je ustavila, pa se je zavedela, da je izgubljena. Pogledala je naokoli in nikogar ni bilo. Sedla je na leseni štor in začela jokati. K njej je prišel govoreči zajček Bunny. Vprašal jo je, zakaj joče. Anna se je najprej ustrašila, ampak je zbrala nekaj poguma in se mu približala. Zajček jo je še enkrat vprašal, zakaj joče. Odgovorila mu je: »Moja mama je stroga, name močno jezna je. Amalia prijazna je, še posebej do mene.« Zajček jo je prijel za roko. Pospremil jo je v deželo Vrtnarijo. Ko ju opazi vrtnica, ju pospremi do Cvetnega gradu. V gradu sta živela Kralj Vrtnar VII. in Kraljica Cvetica VII. Anna vpraša, zakaj je tu. Zajček ji pove, da mora osrečiti sedem dežel, preden bo pripravljena oditi domov. Anna je pomislila: »Zakaj jaz izbrana sem, zakaj ne more zajček tega opraviti sam?« Kraljica Cvetica VII. prinese dva kozarca, polna medu, in reče: »To sta zadnja kozarca medu.« Anna je bila začudena. Vprašala je zajčka, kaj naj naredi. Zajček ji je odgovoril: »Vsako deželo so napadli škrati in jim nekaj uničili.« Anna jim je predlagala, da počistijo cvetove in počakajo, da se nabere cvetni prah. Zajček je takoj prijel Anno za roko in odšla sta v deželo Matematiko. Anna je zagledala Veliki Plus, ki ju je popeljal do Matematične stolpnice. Tam sta ju čakala predsednik Je Enako IV. in njegova žena Enačba. Ko Anna sede na stol, predsednik potoži: »Vsi Minusi so izginili in sedaj nihče ne ve, koliko nas je, ker ne znamo odštevati.« Anna razmišlja in reče: »Vsak prebivalec naj pove število, ki ga dobi na listku, ampak se morajo postaviti po vrstnem redu od ena do neskončno.« Tako kot prej zajček prime Annino roko in jo odpelje v deželo Kuharijo. Tam jo pričaka Mesna Krogljica, ki ju popelje do vladarja Solate. Ta zakriči Anni: »Ti! Saj mi boš pomagala, ne?« »Pomagala vam bom. No, kakšen je problem?« odgovori Anna. »Tisti neprijazni škratje so prinesli polže v našo deželo!« zakriči vladar. Anna zakriči nazaj: »Oprhajte se, pa bo vse v redu!« Zajček pograbi Annino roko in že tečeta v četrto deželo. Vsa zadihana prideta v deželo Slavnostiko. Na rdeči preprogi ju čaka Zanja Kvaltom, slavna manekenka. Hitro ju pospremi h gospodični Melisi Svojt. Ta potoži: »Ti! Pomagaj nam. Si slišala o škratih?« »Da. In kaj so tukaj povzročili?« vpraša Anna. »Vse so raztrgali in ko so bila vsa oblačila raztrgana, so nam ukradli sušilce za lase,« je jokala Melisa. Anna je takoj rekla: »Iz listja naredite začasne obleke in ko bom prišla do škratov, bodo lepo prišli do vas in se opravičili.« Anna je zajčka vlekla v sosednjo deželo, imenovano Džungelski raj. Ko je vstopila v glavno drevo, je nekdo zakričal: »Ne! Tukaj je milo! Kdorkoli, pomagaj!« Anna je plezala po vrvici do vrha drevesa. Ko je prišla na vrh, se je zajček začel smejati na vsa usta, ker je videl kocko mila ležati na tleh in Tarzana kričati na leseni mizi. Anna je prijela zajčka za roko, vzela milo in odšla v deželo Spalnico. Eden od zaspancev je rekel, da je kralj umrl, ker se je utopil v kavi. Anna je vprašala zajčka: »V katero deželo greva potem?« »V Športno deželo. Zakaj?« jo vpraša. Anna zakriči: »Vsi zaspanci, prosim, da vso kavo zlijete v veliko posod in jih odnesete v Športno deželo.« Zajček prečrta vse dežele in skače od sreče. Ampak Anna ga ustavi. Reče mu: »Se spomniš, kaj sem obljubila gospodični Melisi?« »Da,« odgovori zajček in Anno odpelje v deželo Škratarijo. Anna zagleda prelepa oblačila. Ko poskuša priti do oblačil, stopi na vejo in škrati jo opazijo. Anno zvežejo k stebru, ta pa hitro zakriči zajčku, naj vzame oblačila in jih vrne lepoticam. Ko konča poved, glavni škrat vrže kamen v Annino glavo. Ko se Anna zbudi, pogleda okoli sebe in vidi, da sedi na lesenem štoru. Popraska se po glavi in ima občutek, da so to bile sanje.

Počasi se odpravi domov in čeprav je izgubljena, ima občutek, da hodi po pravi poti. Ko pride domov, se ji vsi opravičijo in jo objamejo. Čeprav se je ta dogodivščina končala, je Anna doživela še veliko dogodivščin s svojo novo domačo živalico Bunnyem, govorečim zajčkom.