Glasovalna številka: PR119

Tamara Kacjan

ČE SE OZREM ...

OŠ Borisa Kidriča Kidričevo

 

1.                 POGLAVJE

Sem deklica po imenu Lili. Rada imam glasbo in stara sem trinajst let. Hodim v 8. razred osnovne šole Vilija Potočnika. Nekega dne smo v šoli nastopali za božič. Takrat se mi je zgodilo nekaj, kar na svetu ne obstaja. Med predstavo sem izgubila samo sebe, in to tako, da sem nenehno mislila samo na svet. Ko je napočil čas, da nekaj povem, nisem našla besed. Prišla sem na oder in se usedla na sredino odra ter premišljevala. Vsi so se mi smejali in mislili so, da je to del predstave, a kmalu so spoznali, da se mi nekaj dogaja v glavi.

 Od tistega dne sem za vedno postala vizionarka. To pomeni, da sem ena izmed tisoč žensk na svetu, ki imajo to bolezen. Zdelo se mi je nepravično. Mama me ni mogla več poslušati, a tega ni hotela priznati. Tudi sama sem vedela, da mi noče povedati.

 Nekega jutra sem vstala iz postelje in …

 

2. POGLAVJE

Videla sem nekakšno deželo, kjer se cedita mleko in čokolada. Ko sem se ozrla na levo, sem se znašla v deželi mesnih kroglic. Ko sem se ozrla na desno, pa sem se znašla v deželi toboganov in rek iz nutele. Obrnila sem se in zagledala deželo z ledeno palačo. Najprej sem se začudila, nato pa sem se domislila, da je včasih lepo, če imaš vizionarsko bolezen. Sama sem se lahko ozrla na katerokoli stran. Kopala sem se v deželi, kjer se cedita mleko in čokolada; bila sem tudi v deželi nutele, kjer sem se spuščala po nutelinih toboganih ter jedla mesne kroglice. Nisem upala vstopiti v deželo, kjer stoji ledena palača. Premišljevala sem, ali bom mogoče tam umrla ali bom spoznala ledeno kraljico. Nekega dne pa sem se opogumila in odšla.

 

3. POGLAVJE

Ko sem prispela, sem najprej potrkala na vrata. Odprl mi je majhen možiček, ki me je vprašal, koga iščem. Povedala sem mu, da iščem ledeno kraljico. Rekel mi je, da tukaj živi ledena kraljica po imenu Kristina. Dovolil mi je, da vstopim. Ko sem vstopila v palačo, sem videla veliko zanimivih kipov. Predstavljali so kraljice pred kraljico Kristino, torej nekdanje kraljice. Bile so mi zelo zanimive, saj so imele zelo lepe značaje. Gledala sem jih in gledala, dokler nisem prišla do zadnje kraljice, ki je bila pred kraljico Kristino. Pisalo je, da je bila zelo nesramna. Potem sem odšla do kraljice. Sprejela me je lepo. Postregla mi je z večerjo in mi pokazala, kjer lahko prenočim. Soba je bila lepa, okrašena s slikami.

.

4. POGLAVJE

Po jutranjem prebujenju sem odšla na zajtrk. Po zajtrku sem kraljico povprašala, zakaj se vsaki dve leti zamenjajo kraljice. Odgovorila mi je, da zaradi ošabne kraljice, ki je vladala za njo, ker je ona tista, ki je to storila. In star pregovor pravi, da če kraljica nekaj stori, lahko samo ona to popravi. »Kje pa sploh živi ta kraljica?« jo vprašam. »Ta kraljica je doma za tremi gozdovi, štirimi gradovi, enim kraljestvom in dvema gorama.« Rekla je, da sama ne more storiti ničesar. Domislila sem se  ideje in jo vprašala, ali lahko to kraljico obiščem.

 Tako sem se nekega dne odpravila na dolgo potovanje. Trajalo je pet mesecev, da sem prispela. Že ko sem zagledala ta grad, sem vedela, da je kraljica hudobna in vse okolje okrog nje. Sama groza. Gozd je bil posušen in trava vsa črna in njen grad! Da sploh ne govorim, kakšen je bil. Ves črn in rdeč, z zeleno streho, modrim dimnikom, s sivimi vrati in z roza okni. Že ko ga pogledaš, te je tako strah, da bi kar zbežal od tam.

 

5. POGLAVJE

Bilo me je zelo strah, vendar sem se odpravila naprej do vrat ter potrkala. Vse to zaradi prijazne kraljice. Odprl mi je nek škrat, ki je bil zelen. Roke je imel rdeče, noge sive, usta modra, velika ušesa ter črne cokle. Nesramno me je vprašal, kaj počnem tukaj. Odgovorila sem, da iščem kraljico. Rekel je, da je tej kraljici ime Šmrklja. Rekel je, naj vstopim. Ko sem vstopila, je bilo v notranjosti enako kot zunaj. Zelo grdo je bilo. Ko sem prispela do kraljice, me je pogledala in vprašala, kaj sploh iščem tukaj. Odgovorila sem, da sem prišla na obisk. Ni mi verjela, samo pogledala me je. Še enkrat sem ji povedala, da jo hočem spoznati. »Mene nihče noče spoznati!« je odgovorila in pokazala svoj grdi obraz. Prestrašila sem se. Rekla je, da se ne bom nikoli več vrnila z gradu, razen če … »Kaj če?« sem vprašala. »Razen, če boš opravila tri naloge. Samo tako me boš lahko prepričala.« Vprašala sem jo, kako ve, da hočem, da uniči urok. Rekla je, da ona vse ve. Obljubila sem, da bom opravila naloge. Prva naloga je bila, da se v slavni areni boriš s troglavim levom. Takoj ko sem odgovorila,  sta se mi prikazala dvorana in lev pred menoj. Bil je zelo grozen in lačen.

 

6. POGLAVJE

Ko sem se bojevala, sem vzela meč iz torbe ter leva umorila. Kraljica se je čudila in rekla, da je to bila prva naloga ter da me čakata še dve, ki nista tako lahki. Druga naloga je bila, da sem morala iz velikega kamna skočiti na drugega. Vendar nisem smela pasti, saj je bila spodaj lava. Zelo naporno je bilo. Tik pred ciljem mi je skoraj spodrsnilo, ampak na srečo nisem padla. Opravila sem drugo nalogo. Preden se je začela še zadnja naloga, se je kraljici zdelo, da bo igro izgubila. Nisem se vdala, opravila sem najtežji izziv do sedaj. To je bilo …

 

7. POGLAVJE

Nekaj, kar sploh ni mogoče, ampak je bilo res. Zagledala sem tri metre visokega dinozavra, katerega sem morala umoriti. Ko sem hotela potegniti svoj meč,  le-tega ni bilo več. Bil je kramp. »Kaj naj storim?« sem si rekla. Kraljica Šmrklja se mi je samo smejala. Vzela sem kramp in desetkrat udarila dinozavra po nogi. Padel je na tla in poginil. Ob tem prizoru se je kraljica prenehala smejati in mi rekla, da mi ne bo dala uroka. Postala sem jezna, zato sem vzela kramp in …

BUM! Kraljica se je onesvestila in umrla. Tako je bil urok uničen. Ko sem se vrnila nazaj h kraljici Kristini, mi je čestitala.

.

8. POGLAVJE

V zameno za moj trud in pogum me je vprašala, kaj mi lahko podari. Rekla sem, naj me reši te bolezni in me pošlje nazaj v šolo, v čas pred mojim nastopom. In že sem se znašla tam ter nastopila. O tem, kar sem doživela, nisem nikomur povedala, saj bi mislili, da sploh ni bilo resnično. Kraljica Kristina pa je vladala tej čudežni deželi.

In jaz? Jaz sem še vedno v osnovni šoli, kjer še zdaj berem razburljive knjige in mislim na to deželo.