Glasovalna številka: P101

Ida Ramovš

SIROMAK IN SKRIVNOSTNA OGRLICA

OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert

 

Nekoč je živel siromak, ki mu je bilo ime Friderik.  Z ženo sta imela devet otrok.  Bili so zelo revni. Komaj so si privoščili hrano. Ker so bili tako zelo ubogi in revni, jih je zasmehovalo vse mesto. Toda nekateri trgovci  so bili vseeno dobri do njega.  Friderik se je trudil plačevati davke. Delal je vsak dan. Ker je bilo delo slabo plačano, je delal od zore do mraka. A kljub temu je le težko preživel družino in plačal davke.

Živeli so v Parizu, v Franciji. Njihov kralj je bil Franc prvi Francoski, kraljici  pa  je bilo ime Eleonora. Medtem ko je Friderik garal, pa je kraljica Eleonora poslušala pogovor med njenimi služabniki. Slišala je, kako so govorili o najrevnejšem človeku v Parizu. Eleonora je vstopila v kuhinjo. Služinčad je povprašala o siromaku, o katerem so govorili. Ko je izvedela za Friderika, ki bi storil vse, da bi zaslužil več, se je odločila, da bo med svojim mesečnim sprevodom po Parizu spremenila smer. Tedaj jo je njen zvesti lakaj spomnil, da bo k njej kmalu prišla njena prijateljica grofica Izabela. Eleonora je pomislila. Spomnila se je, da se je Izabela včasih ukvarjala z dobrodelnim delom in pomagala siromakom. Kraljica je svojemu lakaju ukazala, naj pošlje kočijo po Izabelo nekaj minut prej. Izabela, ki je bila že pripravljena, je takoj odšla k prijateljici. Eleonora je prijateljico toplo sprejela. Najprej sta se pogovorili o modi, potem pa je Eleonora prešla na siromake. Izabela se je zgrozila, kajti ni si mislila, da bo njena prijateljica, kraljica Eleonora, kdajkoli pomislila na siromake. Zgrožena Izabela je prijateljico vprašala, zakaj jo kar naenkrat zanimajo siromaki in če jim želi pomagati. Eleonora je Izabeli obrazložila, da želi svojemu možu utrditi položaj v Franciji. Izabela se ni mogla braniti, saj ji je ustrezalo, da je Franc kralj.  Prijateljici je povedala, da ji bo pomagala. Eleonora je Izabelo povprašala o siromaku Frideriku. Izabela je pomislila. Eleonori je povedala, da je po njenem opisu sodeč to najbrž siromak Friderik. Povedala je tudi, da ima lepo ženo, ki ji je ime Valentina. Eleonora je vprašala, ali ima Friderik tudi otroke. Izabela je odgovorila, da ima devet otrok. Izabela je Eleonoro opomnila, da je obljubila, da bo Franc prvi še naprej francoski kralj z veliko podporo ljudstva. Najboljši prijateljci sta se poslovili.

Medtem ko je Eleonora kovala zvit načrt, kako bo pridobila Friderika na svojo stran, je grofica Izabela razmišljala, ali bo njeni prijateljici načrt resnično uspel. Ni vedela, kakšen je resnični načrt kraljice Eleonore. Ker Izabela ni bila prepričana v prijateljičin uspeh, se je odločila, da bo še sama skovala  rezervni načrt. 

Eleonorin načrt se je začel uresničevati. Ko je med svojim obhodom po Parizu spremenila smer, je zagledala Friderika. Vedela je, da bo Friderik tam, saj ji je Izabela povedala, da je Friderik vedno spremljal praznične dogodke. Eleonora je ukazala, naj ustavijo kočijo. Služabniki so poskrbeli, da se je množica ljudi umaknila, Frideriku pa so ukazali, naj pristopi h kočiji.  Eleonora je vzela svojo ogrlico. Friderika je vprašala, če želi dobiti ogromno plačilo za majhno uslugo. Friderik je vprašal, kaj mora storiti. Kraljica mu je dala navidez običajno ogrlico. Povedala mu je, da je čarobna. Samo nadeti si jo mora in vedel bo, kaj mora storiti. Friderik je sprejel. Eleonora pa je odšla. Med tem je Izabela vse to od daleč opazovala. Mislila si je, da bo Eleonorin načrt zagotovo deloval, drugače pa bo vključila svojega. Eleonora, ki je dobro poznala prijateljico, pa je vedela, da je Izabela ves dogodek opazovala. Prav tako je vedela, da ima Izabela pripravljen tudi svoj načrt. Ko se je Friderik vrnil domov, je ženi povedal, da bo moral za nekaj časa oditi zaradi novega dela. Valentina ga je vprašala, kaj bo počel. Pohvalil se je, da bo delal za kraljico. Žena ga je dvomeče vprašala, kaj naj bi delal za kraljico. Friderik ji  je povedal, da bo navodila dobival sproti. Valentina je kmalu opazila novo ogrlico, hkrati pa tudi, da se je njen mož zelo spremenil. Postal je zagrenjen in zloben. Ko bi Friderik moral oditi, je Valentna odšla k zeliščarki po poseben čaj, ki te naredi utrujenega. Poskrbela je, da ga je Friderik popil. Ko je zaspal, mu je vzela ogrlico. Pospravila jo je v omaro. Friderik se je zbudil šele naslednji dan. Znova je postal dobre volje in prijazen, kot je bil prej. Vendar je Valentina morala misliti tudi na prihodnost. Frideriku je zaskrbljena ponoči vrnila verižico. Naslednji dan je odšel. Ogrlica mu je ukazala, naj odide v sosednje mesto. Ko je prispel, je opazil, da se ljudje pogovarjajo o tem, da bi Francu odvzeli krono.  Friderik je na svoje presenečenje temu začel kar prikimavati. Srečal je lepo mladenko,  ki mu je rekla, naj najde dve polovici diamanta in potem bo razumel. Obe polovici morata biti enaki, kot sta na ogrlici.  Vprašal je, zakaj mora poiskati ta diamant, vendar je skrivnostna mladenka odšla. Hodil je po mestu in skušal najti polovico diamanta. Nikakor mu ni padlo na misel, kje naj ga išče. Ogrlica mu je namignila, naj gre od hiše do hiše. Tako je tudi storil. Le dve hiši sta se mu zdeli sumljivi. Hiša, kjer mu je odprla neka žena, vendar se je kmalu poslovila, saj je oče njenega moža zastokal. Pri drugi hiši pa mu je odprla deklica, tudi tukaj je zaslišal stokajoče glasove. Odločil se je, da se bo ponoči pretihotapil v obe hiši. V prvi hiši, kjer mu je odprla žena, ni našel ničesar. V drugi hiši pa je bilo videti, kot da starec spi, zato je Friderik pogledal v škatlo na omari in v njej našel polovico diamanta. Ko se je ozrl, je bil starec buden. Rekel mu je, da ima prvo polovico diamanta in da bo drugo našel tam, kjer najmanj pričakuje. Friderik je odšel naprej. Prišel je do pokrajine, kjer je bilo polno sivke. Sij ogrlice ga je vodil do grma sredi polja. Znova se je pojavila skrivnostna mladenka. Rekla mu je,  naj išče drugo polovico diamanta v dišečih grmih sivke. Friderik je iskal od zore do mraka, vendar diamanta ni našel. Tedaj je v mesečini zagledal nekaj svetlikajočega. Bil je le kos stekla. Še naprej je taval po polju. Naenkrat je zagledal diamant. Vzel ga je in spravil.  Ker je bil tako utrujen, je prespal kar sredi polja.

Naslednje jutro je Valentino že zelo skrbelo za moža. Že je začela zbirati prihranke, da bi njunih devet otrok pustila pri prijateljici in odšla iskat Friderika. Toda eden od otrok je začel zelo močno kašljati in zato se je Valentina odločila, da bo ostala doma, dokler otrok ne ozdravi.

Medtem se je urok, ki je visel nad Friderikom in kraljico, počasi razblinjal. Ko je kraljica uvidela, kaj je storila, se je močno pokesala. Ravno takrat je grof  Ivan, Izabelin mož, prišel sporočit žalostno novico o smrti revnega prebivalca Pariza, ki je umrl v sosednjem mestu. Eleonori je postalo slabo. Seveda je s svojim možem prišla tudi Izabela. Eleonora in Izabela sta mirili druga drugo.

Medtem ko sta Franc in Ivan izpolnila vse listine, sta se prijateljici pogovarjali. Upali sta, da siromak, o katerem je govoril Ivan, ni bil Friderik. Naslednji dan, ko se je Eleonora že pomirila, je iz sosednjega mesta prispela še verižica, podobna njeni, vendar je bila ponaredek. Seveda je Eleonora takoj poskrbela, da je prišla Izabela. Obe sta bili prepričani, da je umrl Friderik.

Friderik pa je ta čas mirno spal sredi sivkinega polja. Urok je namreč izginil in spet je postal prijazni Friderik. Ko se je prebudil, se je vrnil domov v svoje mesto.

V tem času je Izabela odšla nazaj domov. Eleonora pa je omedlela. Seveda je njen mož takoj poslal služabnike po zdravnika. Poslal je tudi kočijo po Izabelo, ki je ravnokar izvedela, da je s Friderikom vse v redu. Izabela je pogledala Eleonoro in takoj vedela, kaj se dogaja. Pristopila je h kralju in mu razložila, da je kraljico Eleonoro  nekoč uročila čarovnica, da je postala zlobna. Čarovnica je namreč sovražila Eleonoro, ker je bila zelo lepa in pametna.  Ko se je pojavil Friderik in prinesel ogrlico z obema diamantoma, se je Eleonora prebudila.

Franc prvi je Friderika in njegovo družino bogato nagradil in nikoli več niso živeli v pomanjkanju in revščini.

Eleonora pa je spoznala, da ne smeš nikomur škodovati, saj se ti to vrne nazaj.