Glasovalna številka: P103

Lara Podgoršek

ČAROBNA URA

OŠ Borisa Kidriča Kidričevo

 

Nekoč je živel mož, ki je imel tri sinove. Bil je zelo dober. Bil je tudi zelo star in znal je prerokovati. Nekega dne je zbolel. Vedel je, da bi mu pomagala čarobna ura. Poslal je vse tri sinove po uro. Rekel jim je, da bo tisti, ki mu bo prinesel čarobno uro, dobil zlato in bo obogatel. Bratje so se hitro podali na pot.

Prva dva sta bila prevzetna in sta nagajala mlajšemu bratu. On pa je bil pošten, dober in ubogljiv. Ko so hodili po poti, so zaslišali jok. Starejša brata se nista zmenila za jok in sta odšla naprej. Mlajši brat pa je šel pogledat, kdo joka. Za grmom je zagledal krilato vilo. Vprašal jo je, zakaj joče. Vila mu je odgovorila: »Poškodovala sem si krilo.« Rekel ji je: »Imam mazilo, z njim namaži svoje krilo in pomagalo bo, da ozdraviš.« Iz torbe je vzel mazilo in vili namazal krilo. Vila se mu je lepo zahvalila in rekla, da mu bo izpolnila skrito željo. Naročila mu je: »Pojdi domov. Med potjo nazaj boš našel, kar iščeš.« Ubogal jo je. Med potjo je res našel uro. Zelo je bil srečen, saj je vedel, da bo to pomagalo očetu, da bo ozdravel.

Ko je prišel domov, je očetu dal uro. Domov sta se že vrnila starejša brata. Bila sta jezna, ker nista našla ure. Oče je ozdravel. Najmlajšemu je podaril zlato, kakor je obljubil. On pa je bil dober in je razdelil zlato med vse tri. Bil je zelo srečen, ker je oče ozdravel. Bil je tudi bogat in vsi so bili zadovoljni.