Glasovalna številka: P118

Matija Peternel

UJETNIKI OTOKA TRIZOB

OŠ Valentina Vodnika

 

 

UVOD

To je napeta zgodba o treh pogumnih bratih, ki so se znašli na samotnem otoku polnem nevarnosti.

Srečali so hudiča, prelepo vodno sireno, se borili z okostnjaki in dvoglavimi kačami. Spopadli so se z ljudožerskim plemenom, se skrivali v jamah in ob vulkanih, ter se na koncu ob pomoči Feniksa dokopali do srečnega razpleta.

To zgodbo posvečam sestri Katki in sošolcu Alešu Bajcarju, ki sta mi z imenitnimi idejami pomagala sestaviti moj prvi pustolovski roman.

Želim vam prijetno branje.

Matic

 

1.                 POGLAVJE

Pred leti so se trije bratje – najstarejši Ray (29 let), srednji Harry (25 let) in najmlajši John (23 let), odpravili na potovanje z ladjo.

Nekega dne jih je na poti doletela velika nesreča. Ladja se je zaletela v čeri ob otoku Trizob in potonila. Bratom in trem članom posadke se je uspelo rešiti. Odplavali na kopno in se utaborili.

 

2.                 POGLAVJE

Nekega dne  se je zgodilo nekaj popolnoma nepričakovanega. Ladijska posadka je naenkrat izginila in bratje so na otoku ostali popolnoma sami.

Ko so postali lačni, so z loki začeli loviti srne, da so dobili hrano. Naenkrat je Harry rekel Johnu:,,Zelo sem žejen ''.

John mu je odgovoril:,,Pojdimo do izvira vode.''

Bratje so se skupaj odpravili k izviru reke. Ko so prišli k izviru, so zagledali vodno sireno po imenu Anna. Anna se je razveselila njihovega prihoda in jih milo prosila:,,Prosim, naredite mi zavetje v katerega ne bo mogla nobena pošast s tega otoka.''

Ray ji je rekel:,,Ne moremo. Preveč drugega dela imamo. V hudih težavah smo se znašli.''

John je bil bolj prijazen in ji je rekel:,,Skušali ti bomo pomagati. Ampak v zameno nam moraš razkriti vse skrivnosti otoka Trizob.''

,,Z veseljem, '' se je strinjala Anna. ,,In zelo hvaležna vam bom za zavetje, kjer bom varna.''

Trije bratje so zavihali rokave in Anni zgradili zavetje. Ko so ji ga zgradili, jim je Anna povedala vse o skrivnosti otoka in hudiču z imenom Veliki.

Fantom se je posvetilo kam je izginila posadka…

 

3.                 POGLAVJE

Bratje so zbrali zaloge hrane in vode ter se odpravili k hudiču Velikem.

Ko so šli mimo čeri na katerih se je razbila njihova ladja, so se iz vode naenkrat prikazali morski ljudje.

Trije bratje so bežali in streljali nanje vse dokler eden od njih ni v Johna vrgel Trizoba.

Johna je zelo bolela rana ki mu jo je povzročil Trizob, vendar so se bratje pogumno borili in odgnali Morske ljudi. Ray in Harry sta Johnu izvlekla Trizoba iz krvaveče roke in mu rano razkužila z vodo. Na koncu sta mu jo povila z velikim listom zdravilne rastline.

Ko so se ozrli okoli sebe, so v daljavi zagledali pogubno brezno. Kljub temu, da je nebo postajalo vedno bolj temačno, so se odpravili naprej. Med potjo so postajali oblaki vedno bolj črni in grozni. Iz njih so padale debele dežne kaplje in švigale svetleče električne strele.

Po težki hoji skozi divji gozd in po globokem blatu, so Harry, John in Ray prispeli do pogubnega brezna.

 

4.                 POGLAVJE

Ko so se Harry, John in Ray približali pogubnemu breznu, jih je naenkrat začelo zebsti. Drevesa so oživela in napadla tri brate.

Borili so se z vsemi svojimi močmi, vendar je bilo dreves preveč in zato so morali zbežati. Ko so prišli na rob pogubnega brezna, so bili obkoljeni.

Edina rešitev zanje je bila, da zakurijo ogenj in se z gorečimi baklami spopadejo z grozečimi drevesi. Boj je bil hud in naporen, ampak fantje so zmagali. Ko so utrujeni sedli v travo, so ugotovili, da so se izgubili in so daleč stran od pogubnega brezna.

Odpravili so se nazaj priti pogumnemu breznu, nevede kaj jih čaka…

Naenkrat so se namreč zatresla tla in se zrušila pod nogami.

 

5.                 POGLAVJE

Trije bratje so padli v podzemlje otoka. Bilo je temno in zelo mrzlo. V črni votlini so jih čakali okostnjaki in jih začeli napadati.

Harry, John in Ray so zbežali stran in se skrili. Okostnjaki so kmalu odkrili njihovo skrivališče in jih ponovno napadli. Bratje so se skušali še enkrat skriti, vendar v votlini ni bilo primernega skrivališča in so se zato spopadli z okostnjaki. Harry je dvema odbil glavo, Ray štirim roke, John pa petim nogo. Ko je vsak od njih enemu polomil rebra, je že kazalo, da so zmagali.

Ampak pojavili so se novi, še večji okostnjaki s krvavimi noži. Fantje so bili v resnih težavah, ampak se niso predali. Zapodili so se pod njihove noge in jim ušli. Ko so bežali, so streljali z loki in se borili.

Naenkrat so se pod njihovimi nogami udrla tla, padli so v globoko jamo in se zakotalili po strmem klancu.

Ustavili so se ob vznožju gore in prvič po dolgem času zagledali svetlobo. Kazalo je, da so rešeni.

 

6.                 POGLAVJE

Ampak to ni bilo čisto res. Nedaleč stran je bila pot, ki se je na koncu razdelila na dva dela. En del je bil varen, po drugem pa so se plazile dvoglave kače.

Bratje so izbrali mirnejšo pot in mislili, da so se izognili vsem pošastim s katerimi je bila obkroženo brezno pogube.

Ko se je dan spreminjal v noč, so se John, Ray in Harry utaborili in utrujeni zaspali.

Naslednje jutro se je Harry zbudil z glasnim krikom:,,Aaaaaaaaaa…..!!!!!'' Ray in John sta se odprla oči in videla, da je njihov tabor prekrit z dvoglavimi kačami. Začel se je hud boj v katerem so trije bratje po dolgih urah končno premagali zveri. Dvoglave pošasti so pobegnile.

 

7.                 POGLAVJE

John, Ray in Harry so nadaljevali pot po divjem otoku. Po nekaj urah hoje so se pod njimi zatresla tla. Močan sunek jih je vrgel po tleh. Bil je potres.

Trije bratje so bežali stran od dreves ki so se podirala, ampak njihovi koraki so bili vedno težji in počasnejši. Ugrezali so se v tla in kmalu so ugotovili, da so se znašli sredi živega peska.

Začeli so se utapljati in kmalu jih je pesek potopil v notranjost. Znašli so se v preteklosti…

 

8.                 POGLAVJE

Od bojev so bili že zelo utrujeni, zato so se odločili, da bodo za nadaljevanje poiskali mirno in varno pot. Ampak tudi v preteklosti je bilo veliko nevarnosti, zato so se morali pred napadalci še naprej braniti s streljanjem z loki. Ves čas so imeli občutek, da jih nekdo zasleduje in ta občutek jih ni varal. Za njimi so na skrivaj hodili Saskinsi – nevarno ljudožersko pleme.

Ko so fantje mislili, da so varni, so jih Saskinski ustrelili z uspavalnimi puščicami in jih uspavali.

Čez čas so se zbudili zvezani na ogromen steber nekega čolna in opazovali velikega Skaskinsa, ki se je okoli njih sprehajal s sekiro.

Harry, Ray in John so vedeli, da jih ne čaka nič dobrega. Harry je naenkrat dobili idejo kako se lahko rešijo. ,,Ko bo Saskins odložil sekiro, se bomo obrnili naokrog, ter si na rezilu prerezali vrvi. Tako bomo rešeni.''

Fantje so imeli srečo. Sasakins se je obrnil in spet se jim je uspelo rešiti pred nevarnostjo. Njihova pot se je lahko nadaljevala.

 

9.                 POGLAVJE

Po dolgih urah hoda so si postavili blizu živega peska in mirno zaspali.

Ko so se zbudili, so videli, da so se znašli v velikem gnezdu. Skrivnostni glas je vprašala Raya:,,Hej, kdo ste pa vi?''

Bratje so se presenečeno obrnili in zagledali velikega feniksa. Od strahu so otrpnili.

Feniks jim je rekel:,,Ne bojte se me. Lahko vam pomagam.'' Bratje so pokimali in po nekaj urah druženja so postali že pravi prijatelji.

Bratje so mu povedali, da se brez posadke ne morejo vrniti domov. Feniks jim je rekel:,,Lahko vas peljem do grobnice življenja, potem pa so vetrovi premočni tudi zame.''

Bratje so prosili, da jih odpelje do tabora in na pot so se odpravili že naslednji dan.

Po prihodu v tabor je John opazil sporočilo na kapitanovem vzglavniku. Na njem je pisalo: če še kdaj hočete videti posadko živo, mi prinesite tri diamante iz krokarjevega gnezda, ki leži na strmih čereh. Čakam vas v grobnici življenja.

 

10.             POGLAVJE

John je sporočilo pokazal Rayu, Harryu in feniksu. Feniks jim je rekel: ,,Lahko vas popeljem do obale, potem pa se bom moral posloviti!''. ,,Seveda, '' mu je rekel Ray. ,,Pojdimo, ne izgubljajmo časa.''

In fantje so že v naslednjem trenutku švigali kot puščica med oblaki, ki so prekrivali nebo nad otokom Trizob.

Čez nekaj ur so pristali na obali in Harry je razmišljal, kako naj pridejo do gnezda? Skupaj z bratoma je iskal rešitev vse dokler se John ni spomnil, da bi lahko naredil splav.

Ideja je bila imenitna in takoj so ga začeli delati. Uporabili so padla drevesa, ovijalke, za jadro pa dodali platno šotora. Za veslo so uporabili vejo.

Ko se je zmračilo, so uporabili baklo in odpluli. Vedeli so, da je tako bolj varno, ker večina živali spi.

Po uri iskanja so našli velikansko gnezdo. Ray je skočil vanj in našel tri stvari: diamante, puške z ladje in tri culice smodnika. To so naložili v splav in odhiteli na obalo. Med potjo je Ray izdelal piščal, katere zvok slišijo samo feniksi.

Takoj, ko so prišli na obalo, je zapiskal nanjo in feniks je priletel. Natovoril je fante z zakladi in odletel v noč vse do tabora.

 

11.             POGLAVJE

Naslednje jutro so bratje sklenili, da bodo odšli v jamo in v zasedi počakali na prihod ugrabiteljev. Napolnili so puške in ter iz vrvi in kosov jadra izdelali nahrbtnik v katerega so shranili najnujnejše. Iz ovijalk so naredili uzda za konje in se odpravili na pot.

Priprave so jim vzele veliko časa in ko so bili pripravljeni, so od nog do glave otovorjeni skoraj pozabili, da morajo s seboj prinesti diamante.

Ray je zažvižgal na čarobno piščal in poklical feniksa. Ptič je priletel s hitrostjo bliska in vprašal:,, Fantje, potrebujete mojo pomoč?'' John ga je prosil, če jim pokaže pot do grobnice življenja in jame, kjer naj bi bila zaprta posadka.

Po uri ali dveh letenja so prispeli do grobnice življenja, ter se hitro skrili za stene, da jih nebi ugrabitelji opazili. Ray se je priplazil do sredine jame in tam pustil diamante.

Hudič Veliki je prišel v jamo kmalu za tem, ko se je Ray skril nazaj v svoje skrivališče. Na velikem zlatem nosilu ga je prinesla cela vojska hudičev. Njegov paž je pobral diamante z zlatimi rokavicami in jih pokazala Hudiču Velikem.

Med tem, ko so vsi gledali v diamante in preverjali če so pravi, niso opazili, da je nekaj njihovih stražarjev preprosto izginilo. Rayu, Harryu in Johnu so se skrivaj prikradli za hrbet in jih s posebnim udarcem uspavali. Vzeli so jim orožje in jih odvlekli v kovinske kletke, kjer so jih zaklenili s tremi ključavnicami in zavili v klobčič debelih verig iz čistega jekla. Deset stražarjev si je naložilo kletko na hrbet in jo odnesli iz jame.

Ray, Harry in John so bili zvezani in nemočni. Bili so ujeti, spremljali pa so jih hudiči,  oboroženi z meči v rokah in velikimi železnimi ščiti. Odnesli so jih proti vulkanu Velikega hudiča.

 

12.             POGLAVJE

Harry se je zbudil prvi, kmalu za njim tudi John. Na koncu sta zbudila tudi Raya in ugotovili, da so zvezani z verigami. Čez nekaj časa so bili na vrhu vulkana, kjer so jih vrgli v ječo. V njej so bili že člani posadke in čeprav so bili bratje zaskrbljeni, so bili veseli, da so se končno srečali z ugrabljeno posadko ladje.

Čez čas so jim prinesli nekaj hrane. Jedli so lahko zažgane liste, namesto pijače pa so jim dali slano vodo. Njihova postelja je bila iz šib.

John se je spomnil, da bi s šibo lahko dosegel kljuko, kjer ima stražar obešene ključe njihovega zapora. Posadka je zamotila stražarja, John pa je hitro stegnil šibo in snel ključe s stene. Hitro je odklenil. V tistem trenutku se je pojavil stražar. John je skočil nanj, mu iztrgal sulico in ščit, ga vrgel v ječo in ga zaklenil.

Posadka in bratje so začeli bežati. Šlo je za življenje in smrt. Hudič jih je kmalu opazil, da jih ni, pograbil svoj meč in se pognal za njimi. Z Rayem se je dolgo boril, v boju pa so mu pomagali tudi člani posadke. Harry in John sta med tem na pomoč poklicala feniksa.

Velikega hudiča so končno uspeli premagati in čas je bil, da se s pomočjo feniksa vrnejo nazaj na obalo.

 

13.             POGLAVJE

Obala je bila mirna in tiha, fantje in posadka so počivali po napornih bojih. Med skalami se je v daljavi naenkrat  nekaj zasvetilo. Bratje in posadka so hitro stekli pogledati kaj je to.

Našli so obelisk s štirimi vrati. Odločili so se, da vsak od bratov vstopi skozi ena vrata, posadka skupaj pa skozi četrta. Pred odhodom so se poslovili in si zaželeli veliko sreče.

Ko so odprli vrata, jih je posrkal močan vrtinec. Z vso močjo jih je zavrtel…

Ray, Harry in John so se zbudili v svojih posteljah. O posadki ni bilo ne duha, ne sluha. Samo na polici sobe je stala ladja iz lego kock, na kateri je bila majčkena posadka figuric iz kinder jajčkov.