Glasovalna številka: P122

Lara Lukan

ČAROVNA VIOLA

OŠ Antona Tomaža Liharta Radovljica

 

Za devetimi  gorami,  za  devetimi  vodami  je  na  hribu stala  majhna  hišica. V  tej  hišici  sta  živela  dva  brata. Imela sta se zelo  rada, skupaj  sta se  igrala, ustvarjala, jedla, spala …Skratka,  skoraj vse  sta  počela  skupaj. Nekega  lepega  dne  sta  skupaj izdelala  zelo  lepo  violo, ki je  bila  narejena  iz  lesa. Neke  noči  je  star  čarovnik  iskal  svojo  violo. In  ker  svoje  viole ni našel, se  je  odločil,  da  si  najde  novo. In  čarovnik  se  je  odpravil  na  pot. Ko sta se brata zjutraj  zbudila, sta vstala, se umila, popila  čaj  in  se  oblekla. Čarovnik  pa  je  še kar  hodil. Brata  sta  vzela  svojo violo  in  začela igrati  na njo. Ko  je  čarovnik  slišal  zvok  viole in  videl  brata  kako  igrata  nanjo, si je mislil: ''Hmmmm, že  vem, ukradel  jima  bom violo.''  In  to  je  resno  mislil.

Prišel  je  do  hiške, kjer sta živela brata in  se  pretvarjal  da  je starček. Bratca  sta  čarovniku  odprla vrata  in  sta  mu  ponudila čaj. Ko  je   čarovnik  popil  čaj  in je  rekel  nasvidenje, je  na skrivaj   vzel  violo in stekel  domov. V svoji hiši je  vzel  violo v  roke in  začel igrati, a  kar  naenkrat je  viola  oživela. Čarovnika je pričela tepsti  po  glavi. Čarovnik  se je ustrašil in stekel proti hišici, kjer sta živela brata.   Ko  sta  brata   videla  čarovnika  in  svojo violo, ki sta jo iskala,  sta  bila  zelo srečna. Divja viola pa je čarovnika  vrgla  na  konec  sveta. Bratca  pa  sta še naprej srečno  igrala  na  svojo  posebno  violo in verjela, da kdor krade ni srečen, saj se ga slej kot prej najde, potem pa živi sam in osamljen na koncu sveta tako kot čarovnik.