Glasovalna številka: P131

Eva Horvat

NOVOLETNA JELKA

OŠ Antona Tomaža Liharta Radovljica

 

Nekoč so se otroci igrali pred hišo. Kmalu zatem so slišali klic očeta. » Otroci hitro pridite k meni! » Ko pridejo do njega, ga vprašajo : » Kaj se je zgodilo ? »  Pa jim odgovori : » Božič se približuje, mi pa še nimamo smrečice za okrasiti. »

Otroci odgovorijo : » Nič naj te ne skrbi oče, mi bomo poskrbeli za njo. » Oče nato ves vesel odhiti v klet po žago. Vrne se do otrok, jim da žago, ter jih opozori, da naj z njo ravnajo previdno, da se kdo ne poškoduje.

Otroci veselo odvihrajo skozi vrata in se napotijo v gozd. Lovijo se med jelkami in iščejo najbolj primerno za v njihov dom. Ko jo najdejo, jo previdno požagajo in se  veseli napotijo proti domu.

Ko so se vračali jih je  pot vodila skozi vas. Tam pa so srečali še druge otroke, ki so že uživali v okrašenju jelke. Seveda so se jim pridružili in čisto pozabili, kakšno nalogo opravljajo sami. Čisto jih je prevzelo božično vzdušje in so se tudi sami pridružili in veselo krasili. Ura je tekla. Medtem pa se eden izmed otrok oglasi : » Joj koliko je že ura. Kaj pa naša smrečica ? Očeta bo skrbelo, da se nam ni kaj zgodilo. »

Otroci so se vsi v en glas poslovili od prijateljev, vzeli smrečico in s hitrimi koraki odhiteli proti domu. Ko so prispeli pred hišo, jih je na vhodu ves zaskrbljen že čakal očka. Le kod ste hodili tako dolgo jih je vprašal? Skrbelo me je , da se vam ni kaj zgodilo.

Očka, na vasi smo pomagali okraševati jelko na trgu in res, čisto res pozabili na čas in na našo nalogo.

Nič hudega samo, da ste vsi zdravi tukaj. Sedaj pa le hitro v hišo, da okrasimo še našo smrečico in tudi pri nas napravimo božično vzdušje. Vsi skupaj so odšli v dnevni prostor, kjer je že dišalo iz kuhinje, kjer je mama pripravljala božične specialitete. Najprej so postavili smrečico in s skupnimi močmi jo prav lepo okrasili. Nato je iz kuhinje prišla še mama in na vrh smrečice postavila še zvezdo. Nato je oče ugasnil luč v prostoru in prižgal novoletne lučke. Otroci so v eno sapo vzdihnili :« Jojjjjjjjjjjjjj kako čudovito in vriskali od veselja.«

Nato so vsi skupaj odšli v jedilnico in pojedli praznično večerjo. Vsi skupaj so nato še mami pomagali v kuhinji pospraviti. Prav prijetno utrujeni so šli v kopalnico in  se uredili za v večerni počitek. Ko so ležali že v postelji, pa se oglasi eden od otrok : » Mami ali Božiček prinese darila, če mu ne pripravimo večerje? » Mama, pa mu odgovori :« Joj, na to sem pa čisto pozabila.

Pa se otroci potiho vrnejo v kuhinjo in pripravijo posladek za Božička. Le to pa prav previdno postavijo pod smrečico. Ko to opravijo hitro stečejo nazaj v svoje postelje. Nikakor pa ne morejo zaspati, ker komaj čakajo, da vidijo darila. Pa so se spomnili, da mogoče pomaga, če štejejo ovčke. Izmenično so jih šteli in končno zaspali.

Pa je prišlo težko pričakovano jutro. Previdno so stopicali po stopnicah do smrečice. Pod njo so zagledali darila z imeni. Vsak je vzel svojega in ga hitro odpiral. V njih je bilo ravno tisto, kar so si zaželeli. Vzeli so svoje igračke in se igrali cel dan, tako da so tudi na kosilo pozabili.

Mama in očka sta bila presrečna, da se je božični dan tako lepo začel. Najbolj srečna sta bila ob pogledu na srečne otroke. In nato so srečno živeli do konca svojih dni.