Glasovalna številka: P143

Maj Čižič

NAJBOLJŠI PRIJATELJI ZA VEDNO

OŠ Miklavž na Dravskem polju

 

Nekoč sta živela kmeta po imenu Jaka in Pepe. Imela sta vsak svojo kobilo, ime jima je bilo Milka in Špela. Bila sta soseda. Vsak dan sta ju odpeljala na pašo.

Milka je nekega dne pregriznila ograjo in obiskala Špelo. Začeli sta se igrati. Igrali sta se in igrali, vsak dan, TRI LETA.  In nazadnje nista vedeli kaj bi se še igrali. Špela je rekla:« Ča bi imela žogo, bi se lahko igrali veliko stvari.« Milka se spomni, da ima na svojem pašniku zelje, ki je okroglo. Tako sta se odločili, da bosta igrali odbojko. Špela je zmagovala, ko pride mimo kmet Jaka in vidi, da leti po zraku zelje. Mislil je, da si kobili izmenjujeta stvari zato, ker bi želela imeti Špela zelje, Milka pa repo, ki je rastla na Špelinem pašniku.

Zato je rekel Pepetu, da bi lahko posadila na njivah svojih pašnikov različno zelenjavo. Tako sta posadita na pol njive repo in na drugo polovico zelje, ter zraven še malo korenja. Enako sta storila tudi na drugem pašniku. A Milka in Špela sta bili naslednji dan spet skupaj. Igrali sta se igro v kateri žoga ne sme pasti na tla. Kmet Jaka je videl kaj počneta in se odločil, da naredi višjo ograjo. Ko sta S Pepetom odkrila luknjo, sta jo pokrpala in naredila velik zid. A kobili nista nehali. Vzeli sta palico in z njo preskočili ograjo. Tako sta se obiskovali in se igrali igre z žogo. Celo badminton sta igrali. Loparje sta naredili iz repe in palice, za žogo pa sta uporabili korenček. Ker sta vedeli, kdaj prihajata kmeta po njiju, sta se lahko v miru igrali do konca dneva.

A nekoč, ko so prišli na obisk Jakovi in Pepetovi prijatelji in sta želela osedlati svoje kobile, so ju zalotili pri igri. Ko so videli kako se kobili igrata, sta kmeta sklenila, da bosta naslednje jutro porušila zid med njima, da bosta lahko vedno skupaj. Jahali so eno uro in bilo je naporno. Naslednje jutro sta Jaka in Pepe zid porušila in se preselila skupaj. Od takrat dalje sta bili kobili  v enem hlevu,  na enem pašniku in kmeta v eni hiši.

Tako so živeli srečno do konca svojih dni in postali so najboljši prijatelji.