Glasovalna številka: P144

Gaja Kirbiš

PEGI DOBI PRIJATELJA

OŠ Miklavž na Dravskem polju

 

Psička Pegi se je sama igrala v parku. Bila je zelo osamljena, saj so se komaj preselili. Razmišljala je, kako lepo bi bilo, če bi koga spoznala in se z njim lahko igrala. Bila je že čisto nesrečna, ko jo je naenkrat nekaj trdega zadelo v glavo. Zadela jo je žoga. Bila je zelo prestrašena in hkrati slabe volje, da je ravno v njo moral nekdo vreči žogo. Izza ovinka je prihitel bel ljubeznih psiček. Bil je zelo prestrašen in presenečen hkrati, ko je pred seboj zagledal Pegi. »Oprosti. Nisem te videl,« je rekel psiček. »Ime mi je Piki,« je dejal. Začudeno je buljil v Pegi, saj je še nikoli ni videl. Pegi mu je povedala, da je nova tukaj in da so se komaj preselili. Piki ji je ponudil, da se lahko skupaj igrata. Pegi je slaba volja takoj minila in  vesela je sprejela Pikijevo ponudbo. Skupaj sta se podila za žogo, se gugala, spuščala po toboganu, ko sta končno opazila, da je zunaj že skoraj tema. Vedela sta, da sta zelo pozna,  zato sta kakor hitro so ju noge nesle stekla proti domu. Po poti sta ugotovila, da sta skoraj soseda. Bila sta zelo vesela, da sta se spoznala in da se bosta lahko igrala skupaj.

Od takrat dalje psička Pegi nikoli ni bila osamljena.