Glasovalna številka: P147

Tija Vidmar

O REVNEM KMETU

OŠ Danila Lokarja Ajdovščina

 

Nekoč je v vasi blizu gore živel reven kmet. Družbo so mu delale krava, konj in muca. Svoje živali je imel zelo rad. Bil pa je tako reven, da ni imel hrane niti zase, kaj šele za živali.

Hlev je bil zelo star. Skozi streho je sijalo sonce ali deževalo. V desnem kotu je bivala krava, v levem pa konj. Muca je domovala v hiši s kmetom.

Blizu hiše je imel majhen travnik. Zjutraj je konja in kravo odpeljal tja, zvečer pa ju je prišel iskat. Ta čas, ko so bile na travniku, je skrbel, da so imele vodo. Doma je kravo pomolzel in dal mačku mleko.

Prišla je zima. Bilo je zelo mrzlo. Trava ni več rasla. Kmet ni imel sena, ker sta krava in konj vso travo pojedla. Krave ni mogel pomolsti, ker ni imela hrane, tudi mleka ni bilo. Vse kar je imel v shrambi, je bil košček kruha. Dal ga je živalim, sam pa je šel lačen spat.

Zjutraj, ko se je zbudil, je našel pismo. V njem je pisalo: »Ker si tako lepo skrbel za živali, boš nagrajen. Izpolniti pa moraš naslednjo nalogo: ko vstopiš v hlev, moraš trikrat globoko vdihniti. Nato stopiš osem korakov naprej, sedem v desno in pod najmanjšo lino reči: »Pridi, bogastvo.««

Kmet je bil začuden. Odšel je v hlev, opravil nalogo in v kotu zagledall vrečo. Ta vreča je bila nekaj posebnega. V njej ni nikoli zmanjkalo denarja, hrane, orodja ali drugih reči. Povedati je moral le, kaj si želi. Če si je želel kruha, je rekel le » Vreča, kruh« in dobil je kruh.

Kmet si je s pomočjo denarja kupil večjo kmetijo in traktor. Z velikim veseljem je obdeloval polja in skrbel za živali.

Konj je od tedaj lenaril. Kmet ga je lahko le jahal.

Krava mu je dajala dvakrat več mleka in kmet si je lahko naredil še maslo in sir.

Mačka je v hiši predla in se dobrikala gospodarju.

Nikoli več niso bili lačni.