Glasovalna številka: P161

Diana Rogač

O HČERKI, KI JE POSTALA KRALJICA

OŠ Antona Tomaža Linharta Radovljica

 

Nekoč sta živela kralj in kraljica.  Imela sta hčerko, ki je bila zelo dobrega srca. A ko je prišla pomlad, je žena zbolela in čez tri dni umrla. Ko je prišla zima in za njo pomlad, se je oče oženil s prijazno ženo, ki je imela dve hčeri.

Mama in oče sta odšla na potovanje. Mačehini hčeri sta zdaj bili kot kraljici v hiši, očetova hčerka pa kot služabnica.

Nekega dne pa je prišlo pismo, naj dekleta po vsej deželi spečejo torto. Tista, ki bo spekla najboljšo, bo postala kraljica. Ko sta mačehini hčerki to izvedeli, sta deklico zaprli v sobo, ona pa je tam jokala.

Ko sta hčeri spekli torti, sta ju nesli na grad. A sta prišli prezgodaj. Deklica, ki je bila zaprta v sobi, se je rešila in hitro spekla svojo torto. Med delom ji je v testo padel prstan s prsta. Hitro je odnesla torto na grad in prišla ravno še pravi čas.

Princ je začel poskušati torte. Med vsemi mu je bila všeč le dekličina torta. Kraljevič je razmišljal, kako bo vedel, od katere deklice je torta. Še dobro, da je našel prstan! Potem so dekleta prihajala pomerjat prstan, a vsaka je imela premočne prste. A, ko je prišla na vrsto deklica, ji je bil prstan ravno prav in zato se je poročila s princem.

Ta zgodba nas uči, da ne smemo biti grdi do drugih.