Glasovalna številka: P177

Maša Bodlaj

PIKEC IN NJEGOVA ŽOGA

OŠ Bistrica, PŠ Kovor

  1.  

    Nekoč je v malem mestu živel 5-letni fantek Pikec. Bil je dober fant, prav tako kot njegova žogica. Ta žogica je bila čarobna žogica. Vendar življenje ni bilo tako lepo, ker je v vsakem mesecu prišla zlobna teta Zima. Takrat je bilo zelo mrzlo, okna so ledenela in povsod je bil sneg. V tem malem mestecu je bil tudi gospod Puhec. Puhec je bil mehanik. Zelo dobro je popravljal avte. Puhec je tudi dobro reševal probleme.

    Nekega dne je bilo zelo lepo vreme. Pikec  se je šel na travnik igrat z žogico. Vendar Pikec je pozabil, da ta mesec še ni bilo zlobne tete Zime. Brez skrbi se je žogal z žogico. Ampak nenadoma je zapihal veter, začelo je zmrzovati, ledene sveče so se kar prijele na streho. Pikec se je spomnil, da teta Zima ta mesec še ni prišla. Žogica mu je padla iz rok, Pikec je klical in klical: »Žooggicaa!« Vendar je ni bilo več. Pikec je zajokal in si v mislih rekel: »O, žogica.« Vendar tisti  hip je žogica priletela z neba, »Pikec,« je klicala žoga »Pikec, ujemi me«« Pikec je žogo ujel v roke. Ko jo je pogledal se mu je zdelo, da nekaj manjka. Vzkliknil je: »Žogica, kje imaš barve?«  Žogica je rekla: »Teta Zima mi jih je vzela.« »No, pa jih poiščiva.« je rekel Pikec. Žogica ga je pogledala in vprašala: » Pikec ali veš kje živi teta Zima?«  Pikec je odkimal. »Joj. Pikec, saj veš, da se teta Zima skriva.« je skrbelo žogico. »Saj jo bomo poiskali.« jo je miril Pikec. Žogica je prikimala.

    Odšla sta do Puhca. Povedala sta mu vse, kar se je zgodilo. Puhec je rekel: »Pa pojdimo.« In so odšli. Najprej  so na travniku našli zeleno barvo, ki je padla teti Zimi iz rok. Potem so na poti  v grmovju našli še modro barvo. In na pločniku so našli še rdečo barvo. Kar naenkrat so zagledali teto Zimo. Teta Zima se je opravičila za vse nagajivosti. Oprostili so ji. In bili so prijatelji do konca dni.