Glasovalna številka: P199

Lana Stanič

MOJ KUŽEK RUDI

OŠ Dobravlje

  1.  

    Nekega večera je k nam domov prišel nov kužek. Imenoval se je Rudi.

    Naslednje jutro sva se skupaj igrala. Metala sem mu žogico in vedno mi jo je prinesel nazaj. Ko sem mu naslednjič vrgla žogico, sem močno zamahnila in jo vrgla do Ajdovščine. Rudi  je stekel za njo, čeprav sem mu zakričala: Rudi neeeee! Nato sem se spomnila, da je Rudi v resnici pasme bigl in je zelo pameten ter ima najbolj razvit vonj od vseh kužkov ter se zato gotovo ne bo izgubil. Vedela sem, da bo gotovo prišel nazaj. Nazaj ga ni bilo dobro uro in začelo me je skrbeti. Šla sem ga iskat in sem upala, da ga bom kje zagledala.

    Ob meni se vstavil avtobus.Iz avtobusa je izstopil moj kužek Rudi in v gobčku je nosil žogico. Kako sem ga bila vesela! Moral pa je biti smešen na avtobusu z žogico v gobcu. Spet sva se igrala isto igro - metanje žogice. Opsss, ponovno sem jo vrgla predaleč. Tokrat do Nove Gorice. Rudiju sem rekla, da bom kar sama odšla po žogico.

    V tistem trenutku sem se spomnila na kokoško Lili, ki nese taka jajca, ki ti uresničijo vse želje, če jih razbiješ in si kaj zaželiš. Kokoška mi je res dala jajce. Razbila sem ga in žogica se je znašla pred mano in Rudijem.

    Ker je bilo že pozno, sem odšla v posteljo. Naslednje jutro me budilka ni zbudila, ker se je pokvarila. Pohitela sem na avtobusno postajo, vendar ni bilo tam več nikogar. Čez kakšno minuto se je ob meni znašel kužek Rudi. Po pasje in sicer je zalajal: Vov, uuuovv, hov, hov, hhhovv… mi je svetoval naj vstopim na pasji avtobus, saj vstavlja tudi pred šolo. Upoštevala sem njegov nasvet, vstopila na pasji avtobus in prišla pravočasno v šolo.

    Ko sem po pouku prispela domov, sem se najprej zahvalila Rudiju, ker mi je pomagal.

    Moj Rudi je res zelo poseben pes.