Glasovalna številka: P206

Miha Kočevar

TOM IN JON

OŠ Dobravlje

  1.  

    Nekoč pred davnimi časi je na kmetiji živel star možak. Imel je dva sinova. Eden je bil Tom, drugi pa Jon. Nekega dne je njun oče rekel >>Zelo sem star, kmalu bom umrl.<< Sinova sta bila žalostna, kajti naslednjega dne je oče umrl.

    Nekaj časa sta delala na kmetiji, ampak nista kaj prida zaslužila. Zato je Jon predlagal >>Hej bratec ,kaj, ko bi šla midva malo po svetu?<<Tom se je strinjal z njim, zato sta se že naslednji dan odpravila na pot. Hodila sta in hodila in tako sta prišla v ogromen gozd. Tavala sta sem ter tja in srečala medveda. Mislila sta, da je zloben in se pripravljala, da se bosta branila.

    Medved pa je rekel: >>Ne skrbita, nič vama nočem.<< Začudila sta se, saj še nikoli nista srečala živali, ki bi govorila.

    Medved je rekel:>>Zelo sem lačen, ker že veliko časa nisem jedel. A mi lahko dasta, kaj za pod zob?<< Odgovorila sta: Seveda.<< Dala sta mu kos kruha. Medved, ga je pojedel in rekel:>>Vidim, da sta dobrega srca, zato vama podarjam tale dva meča, ki sta čarobna.<< >>Ko ju povlečeta iz nožnice in pritisneta zeleni gumb na ročaju, prikličeta mene in moje prijatelje. Poleg tega imata meča neverjetno moč.<<

    Fanta sta vprašala: >>Kdo so tvoji prijatelji?

    Medved jima odgovori :>>Moji prijatelji so puma, ki varuje gore, delfin, ki varuje ribiče in divji konj, ki varuje živino.<< Prosim, rešita naše kraljestvo pred zlobnimi ljudmi in živalmi, ki jih je zlobni čarovnik spremenil v svoje sužnje. Ta je kraljestvo z svojim urokom spremenil, da je videti srhljivo. V njem strašijo nenavadni glasovi, ki vsa bitja katera jih zaslišijo, privedejo do čarovnika, ki jih tam spremeni v njegove sužnje.

    <<Odgovorila sta :>>Seveda!

    Medved jima je naročil naj gresta po ravni poti naravnost do gora. Ko sta šla je medved za njima zaklical: >>Srečno!<<

    Hodila sta že več dni. Ko pa sta bila na vrhu, se je usul plaz in ju pahnil čez rob gore. Padec je preprečila puma, ki je bliskovito skočila in ju za las ujela. Ko ju je pripeljala na varno sta rekla.>> Hvala, zate sva že slišala, omenil te je medved. On naju je napotil na posebno nalogo, da rešiva kraljestvo.

    Puma pa je rekla :>>Če je pa tako, vaju pa pošiljam do jezera, ki je največje v kraljestvu.<<

    Takoj sta se odpravila na pot. Puma pa je, tako kot medved zaklicala:>>Srečno!<<

    Hodila sta več dni in tako sta prišla do jezera. Osupnila sta ob pogledu na jezero. Saj ni čudno, kajti bilo je tako dolgo in široko da bi njegov konec še z daljnogledom komaj videli. Ker pa sta ga tako zamišljeno gledala nista slišala črede divjih konjev, ki je šla mimo jezera in ju pahnila vanj. Jezero je bilo zelo globoko, zato je bilo nemogoče splavati ven. Še najboljšim plavalcem ne bi uspelo, tako je bilo globoko. A na srečo ju je rešil delfin in ju odpeljal na varno. Zahvalila sta se mu in mu povedala za skrivno nalogo. Delfin je vse takoj razumel in ju napotil čez jezero na pašnike.

    Rekla sta:>> Ne moreva plavati tako daleč čez jezero.<< Delfin pa je rekel:>> Ne skrbita, jaz vaju bom peljal čez<<.

    Razveselila sta delfinovega povabila in sedla nanj. Naslednji dan so bili čez. Zelo lepo sta se mu zahvalila, ter se odpravila na pot.

    Tudi delfin jima je zaklical:>> Srečno!<<

    Do pašnikov ju je čakal dan hoje, ko pa sta končno bila tam, sta uzrla gromozanske njive, pašnike, travnike, sadovnjake... Ko sta z začudenjem opazovala vse to, jima je nasproti pridirjala velika skupina živine, ki pa ni bila več lastnikova, ampak od zlobnežev prav tako vsi travniki in drugo. Seveda jo nista opazila ali slišala ,ker sta bila tako zatopljena v vso to lepoto, da bi ju kmalu poteptala. A, ko je to opazil konj varuh, ju je takoj odmaknil, da sta bila na varnem. Tudi njemu sta povedala za nalogo in medveda. Konj varuh pa ju je poslal po ravni poti naprej in jima rekel, da je tam kraljestvo, ki ga morata rešiti. Takoj sta se odpravila na pot.

    Konj varuh jima je tudi zaklical:>>Srečno!<<

    Hodila sta več dni, ko pa sta končno zagledala kraljestvo,je bilo že skoraj celo spremenjeno po želji zlobnežev.

    Nekega domačina sta vprašala:>>Kaj se je zgodilo?<<Domačin pa joj, joj, joj, vse so uničili. Kraljestvo je postalo turobno, brez otroškega smeha, ptičjega petja, mavrice, sonca... Vse kar imamo, so vzeli. Vso živino, hrano, tudi kraljevo zakladnico so okradli in premagali vse kraljeve stražarje, Najhuje je to, da moramo sedaj vsi služiti njemu.

    >>Komu pa?<< Domačin je s tresočim glasom rekel: Mmm Merlinu on je vse živali in ljudi spremenil s svojim čarovniškim urokom in z njim spreminja kraljestvo kot želi.

    Šla sta naprej po poti in prispela do grajskih vrat. Dva stražarja sta ju hotela napasti. Bliskovito sta izvlekla meč in ga obrnila s konico proti stražarjema. Iz meča je bruhnil ogenj. Stražarja sta vsa črna padla na tla. Tom in Jon sta odšla do grajskih vrat, a se ta niso hotela odpreti. Ko sta pa postavila meč z rezilom proti vratom je iz njega z veliko hitrostjo zletelo veliko kamenje in prebilo vrata. Vstopila sta, a na njuno žalost sta ju spet opazila dva stražarja in ju hotela napasti, Obrnila sta meč s konico navzdol in iz tal so zrasle korenine in oba stražarja zvezale. Nato pa ju je opazil stražar, ki pa ga onadva nista videla. Stražar je obvestil Merlina. Merlin je takoj poklical vse stražarje na dvoru, ker je slišal ,da sta zelo močna. Stražarji so ju napadli. Nekaj sta jih premagala, a potem jih je prišlo že preveč. Spomnila sta se na medveda in zelenega gumba. Pritisnila sta ga in vse živali, ki so jima do sedaj pomagale, so prišle, razen delfina. Ta je bi v reki zraven gradu in jim od tam pomagal. Stražarje so premagali, a Merlin se je še vedno skrival v gradu. Ko so tavali po velikanskem gradu so ga naposled le našli v eni od soban. Spopadli so se z njim. A ni jim kazalo dobro, kajti Merlin je bil zelo močan. Na srečo, se je  Jon spomnil pripovedi svojega očeta. Meča se namreč lahko združita v večji meč, ki je močnejši od katerega koli orožja na svetu. Lahko ga uporabila le brata, ki bi drug za drugega dala življenje. Jon je to povedal Tomu, ki se je z njim strinjal. Iznenada sta se meča združila. In Tom in Jon sta ga s konico obrnila proti Merlinu. Premagali so ga.

    Naslednji trenutek je bilo vse spet v najlepšem redu. Kraljestvo je bilo zopet sijoče, polno otroškega smeha in ptičjega petja. Ljudje in živali so bili zopet prijazni. Vsi so proslavljali in častili Toma in Jona ter ostale. Kralj je fantoma dal svoji hčerki za ženi. Živalim varuhom pa še večjo moč. Vsi so srečno živeli do konca dni.