Glasovalna številka: PR185

Lara Predikaka

BRATJE

OŠ Kidričevo

 

Za sedmimi gorami in sedmimi vodami se je nahajala vas. Le redki so vedeli zanjo. Vsi vaščani so bili zelo povezani. Vsi pa so poznali deset bratov. Nekateri so se jih bali, saj so menili, da so prekleti.

Bratje so za to vedeli. Niso verjeli temu, kar so govorili vaščani. Nekega dne pa je najstarejši od desetih bratov pomislil, da so pa le prekleti in je vzkliknil: »Res smo prekleti! Nobeden izmed nas nima ne žene ne dekleta, kaj šele otrok!« Najmlajši mu je odvrnil: »To bomo šele videli. Če si po dvanajstih mesecih nobeden izmed nas ne najde žene, smo resnično prekleti.«

Minilo je že več kot dvanajst mesecev. Še vedno so bratje bili samski.

Najmlajši brat je bil zelo žalosten, saj so ga bratje krivili, da je on vzrok za nesrečo. Zaradi njega ne bodo imeli potomcev.

Najstarejšemu je vse to šlo že pošteno na živce. Zato je rekel: »Dovolj vas imam! Najmlajši brat, ki je vse to zakuhal, bo vse tudi pojedel! Šel bo po pomoč v temen gozd! Če ne bo našel rešitve, se nikoli več ne sme vrniti k nam!«

Vsi so se strinjali z ukazom starejšega brata in so najmlajšega poslali v gozd z upanjem, da se ne vrne.

Najmlajšemu bratu je bilo ime Jure. Ni vedel, kje naj išče žene za vse brate. Kmalu je prišel do trinajste hiše v neki čudni vasi. Pozvonil je. Vrata so odprli trije pujski. Jure se je začudil in jih prosil za pomoč. Pujski so ga tolažili: »Nisi prvi, ki ima tak problem. Vse, kar moraš storiti, je, da greš k našim sosedom. To so sedmi kozlički. Dali ti bodo ključ, ki odpira vrata temnega gozda. Tam boš srečal Sneguljčico in sedem palčkov. Oni ti bodo povedali, kje živijo tri vile, ki ti bodo pomagale. Pri njih boš moral opravljati različna opravila, in sicer sedem let.«

Vse, kar so mu rekli pujski, je Jure storil. In res je prišel do treh vil. Tam je delal sedem let in medtem se je zaljubil v eno izmed prečudovitih deklic. Obljubil ji je, da se bo po sedmih letih poročil z njo.

In prišel je dan poroke. Vila in Jure sta se poročila, njegovi bratje pa so še vedno mislili, da so prekleti.

Nekega dne gre starejši brat iz službe. Na poti domov je srečal lepo dekle, v katero se je takoj zaljubil. Takrat je spoznal, da je Jure uničil prekletstvo in da mu gre dobro v življenju.

Mlajši brat jim je napisal pismo, da ga nikoli več ne bodo videli. Omenil jim je tudi, da je srečen s svojo ženo in da bo kmalu dobil prvorojenca. Naj živijo v mislih, da je mrtev, ker ga nikoli niso marali.

Po nekaj mesecih in letih so bili vsi bratje poročeni in srečni.