Glasovalna številka: P101

Enej Lepir, Julija Barbek, Neža Klara Kralj, Jaka Frelih, Alexsandra Lesničar, Brita Radonjič, Elena Rogač, Sara Krajnc, Brina Rant, Neja Leskovar

VESELI ZAJČKI IN SREČEN JEŽEK

OŠ A. T. Linharta Radovljica

 

Za devetimi gorami in za devetimi vodami je živelo sedem zajčkov. Imeli so tudi njivo s korenčki. Imeli so se radi. Rože so cvetele in zajčki so se veselo igrali. Šli so se lovilca in skrivalnice. Igrali so se tudi igro, ki se ji reče hoplo zajček. Ta igra se igra tako, da en zajček skače z zavezanimi očmi, drugi se ga pa izogibajo. Kogar se dotakne, dobi njegovo prevezo in potem on lovi.

 

Zajčki so živeli v hiški. Nekega dne je močno zapihal veter in hiška se je poškodovala, saj je nanjo padlo drevo, ki ga je izruval veter.

Zajčki so žalostni hodili po gozdu in niso vedeli, kje bodo prespali. Srečali so ježa. Dejal jim je: »Zajčki, pozdravljeni. Vidim, da ste žalostni. Zakaj pa?«

»Veter nam je podrl hiško,« so skoraj zajokali zajčki.

»Lahko pridete k meni,« je rekel ježek, »Samo premajhno hiško imam.«

»Lahko jo tudi povečamo in naredimo vsak svojo sobico. Najlepšo. Dobro znamo kopati rove,« so rekli zajčki.

 

In res so tako storili. Ko so povečali hišico, so šli spat. Ponoči je močno deževalo. Polno vode je bilo. Pred ježevo hiško je bila velikanska luža in najmanjši zajček je padel vanjo. Njegovi bratci so ga potegnili iz vode. Jež je naredil mostek in zajčki so lahko varno šli čez vodo. Kadar je spet močno deževalo, je jež ponovno postavil mostek in zajčki so lahko prišli k ježku na obisk.

 

Kaj pa se je zgodilo s polomljeno hišico?

Jež je zajčkom pomagal popraviti hišico. Nabrali so kamne in sestavili trdne stene. Tako zajčki niso imeli več nesreče s svojo hišico.

 

Nekega dne je ježek iskal hrano in zašel globoko v gozd. Izgubil se je. Ravno tam, kjer se je izgubil, so se igrali zajčki. Bolj si zapomnijo poti, ker bolje vidijo, saj jedo korenje. Pokazali so mu pot do doma. Ježek se jim je zahvalil s polno vrečo korenja. Prijatelji zajčki in ježek so priredili zabavo in nanjo povabili vse gozdne živali. Zajčki so prinesli torto s čokoladnim in jagodnim ježkom na vrhu. Ježek je na zabavi veselo rekel: »Če nekomu pomagaš, gotovo pomaga tudi on tebi. In meni so zajčki pomagali. Zahvalim se vam, zajčki.«

 

Živali v gozdu so živele srečno do konca svojih dni, saj so si vedno pomagale v težavah.