Glasovalna številka: P104

Enej Lepir

MORSKI KONJIČEK IN NJEGOVI PRIJATELJI

OŠ A. T. Linharta Radovljica

 

Morski konjiček se je nekoč nekje potepal. Srečal je rdečega morskega konjička, sam pa je bil rumen. Zagledala sta morskega psa. Zatresla sta se od strahu in zbežala. Ko sta zagledala votlinico, sta se skrila vanjo. Morski pes jima je sledil. Z glavo se je zataknil v votlinico in morska konjička je zgrabila panika, kako bosta prišla ven. Potem je rdeči morski konjiček dobil idejo. V votlinici je bila tudi vroča voda. Polila sta jo na kamne in so se stopili. Potem sta zbežala. Šla sta iskat modrega morskega konjička. Srečala sta raka in ga vprašala, če je kaj videl modrega morskega konjička. Rak je rekel: »Videl sem ga, šel je v desno smer, proti plaži.«

Našla sta modrega morskega konjička in potem so se skupaj igrali, peli so in se zabavali. Vsak dan so ponovili vse igre.

Morski pes je bil dolgo časa zataknjen v votlinici in je potreboval hrano. Seveda je bil ta morski pes zloben. Ko je bil že zelo lačen in žejen, so do njega priplavali vsi trije morski konjički: rumeni rdeči in modri. Potem so ga rešili iz votline. Rekli so mu, če jih nikoli več ne bo hotel požreti, da bodo z njim prijatelji. Nato je priplaval zlati morski konjiček, ki je imel na sebi srebrne bleščice in zelene, rdeče ter modre kristale. Zlati morski konjiček je bil tako močan, da je morskega psa kar frcnil iz jame. In tako je bil rešen. Potem so se skupaj igrali. Zlati morski konjiček je rekel, da zdaj mora iti domov. Poslovili so se. Postali so dobri prijatelji in srečno so živeli do konca svojih dni.