Glasovalna številka: P114

Aiša Lišinović

MEDVEDKOVI NOVI PRIJATELJI

OŠ Martina Krpana Ljubljana

 

Nekega dne se je v pravljičnem gozdu medvedek odpravil na potep. Bil je osamljen, pa je povabil veverico, ki je skakljala po deblih dreves: “ Pridruži se mi pri igri!”

“Oprosti, vendar ne morem. Nabrati moram lešnike.” Medvedek je šel dalje. Med grmovjem je zagledal lisičko. “ Hej, pridruži se mi pri igri!”

“ Oprosti, vendar ne morem. Poiskati si moram kosilo.” Medvedek je bil vse bolj osamljen. Tedaj je srečal volka. “ Prosim, igraj se z mano!” “ Seveda,” odgovori volk. In sta se igrala. Lovila sta se, skrivala in tudi plezala po drevju. Potem se je znočilo. K sreči sta zagledala hiško z razsvetljenimi okni. Potrkala sta. Na vratih se je prikazala sova. Povabila ju je na čaj in lepo so se pogovarjali. “Lahko pri meni prenočita,” jima je predlagala. Sprejela sta prijazno povabilo. Zjutraj pa sta z grozo ugotovila, da zunaj močno dežuje. V takšnem ne moreta nikamor! Sova jima je predlagala, da ostaneta na obisku, dokler dež ne poneha. Kmalu je skozi veje pokukalo sonce, prijatelji so se poslovili in medved jo je z volkom mahnil proti domu. Tedaj sta srečala veverico. “ Medvedek, svoje delo sem opravila, zdaj imam čas za igro,” je veselo povedala. In pridružila se jima je. Kmalu so naleteli še na lisico. Bila je sita in zadovoljna in je komaj čakala, da bi se igrala. Vesela druščina je v gozdu počela veliko zabavnih stvari. Nenadoma jih je poklicala medvedkova mamica. V toplem domu so vsi dobili večerjo. “Zdaj pa brž smuknite v pižamice. Čas je za spanje,” jim je z nežnim glasom prigovarjala mamica. Vsi so se strinjali. Kmalu so se že stiskali v mehkih posteljicah. Pssst, vsi že spijo.