Glasovalna številka: P115

Tinkara Lesar

SKRIVNOSTNA MAVRICA

OŠ Martina Krpana Ljubljana

 

Zgodilo se je v daljni zajčji deželi.  Nekega dne se je mama zajklja skupaj s štirimi zajčki  odpravila na pot.Imeli so počitnice in so si želeli napetih dogodivščin. Mala zajčica Lili je poskrbela, da so vzeli s seboj vse, kar so potrebovali.

Hodili so in hodili.  

Ko so prispeli do gozda, se je nenadoma močno stemnilo. Zajček Marko je o tem opozoril mamico. Hitro so se zatekli pod hrast, ker se je ulil dež. Nenadoma so zaslišali stopinje. Postali so čisto tiho. Prihitela je lisica, z imenom Zvitka.  Vendar je bila dobra po srcu.Vse zajčke je povabila v svoj bližnji dom. Skuhala jim je dišeč topel čaj. Medtem, ko so pili, je Zvitka zajčke vprašala, kam so namenjeni. Lili, najbistrejša, ji je vse natančno razložila. Zdaj je lisička vprašala mamo zajkljo, če se jim na poti lahko pridruži.Mama zajklja ji je dovolila.  Llisička je pripravila šest sendvičev, ko se je zvedrilo, pa so se odpravili naprej. Nenadoma so prek neba zagledali čudovito mavrico. Bili so navdušeni, saj je bila močno bleščeča.” To je prav posebna, skrivnostna mavrica,”je menila Zvitka. Mala Lili je zvedavo vprašala: “Le kje se mavrica konča?” Lisica je predlagala:

“Skupaj poiščimo njen konec!”

Zajček Ivan je menil, da morajo pohiteti  le do konca travnika. Zajček Vili je nestrpno poskakoval in kar ni mogel dočakati odhoda. Končno so krenili. Hodili in hodili so po ozki poti. Zajčica Olivija je spotoma trgala marjetice in jih zbirala v bogat šopek. Nenadoma  je vse zaslepila močna svetloba, ki pa je kmalu ugasnila. Pred njimi pa je stala velika skrinja. Seveda je bil poleg tudi ključ. Zajček Hugo se je opogumil. Vtaknil ga je v ključavnico in obrnil.Pokrov skrinje je zaškripal, ko so ga s skupnimi močmi počasi dvignili. In v skrinji so bili bonboni! “Ho, ho, ho, to je čudovito,”je vzkliknila Zvitka. Marko je predlagal, da skrinjo skupaj odnesejo domov.Ostali so se strinjali.

Zgrabili so skrinjo ter brž na pot. Pot je bila dolga, hodili so in hodili. Vendar je bilo zabavno, saj so se ves čas sladkali z bonboni.

  Prišli so v gozd, kjer so se poslovili od Zvitke. Sami so šli v zajčji brlog, kjer so se še mnogo dni sladkali, saj je bila skrinja res ogromna. Pred spanjem pa so si skrbno poščetkali zobe. Tudi ti si jih ne pozabi. Pa lahko noč!