Glasovalna številka: P127

Lucija Marta Anžlovar

MIŠKI MINI IN PINI SE SOOČITA S STRAHOM

OŠ Martina Krpana Ljubljana

 

Nekoč pred davnimi časi je živela zelo majhna miška Mini. Bila je zelo občutljiva. Nekega dne si je našla popolno prijateljico. Ime ji je bilo Pini in do Mini je bila zelo prijazna. Mini je rekla: »Hej, bi prišla danes k meni spat?« »Seveda,« je rekla Pini. Zvečer je prišla Pini k Mini. Toda mali Pini je v glavo šinila grozna misel, da je pod posteljo pošast brez glave. »Želim si lučko, Mini!« je rekla. »Lahko ti podarim svojo!« je odgovorila Mini. »Oh, seveda!« je vzkliknila Pini. Mini ji je dala svojo lučko. »O, hvala!« se je zahvalila Pini. Prižgala je lučko in trdno zaspala. Toda spet so se pojavile težave. Tokrat jih je imela Mini, ki ni mogla spati, ker je imela Pini ves čas prižgano lučko. Svetloba jo je preveč motila. Vstala je, zbudila Pini ter ji rekla: »Ne prenesem te luči.« Pini je vprašala: »Poznaš kakšen boljši način, da me ne bo strah?« »Pravzaprav ne,« je odgovorila Mini. Razmišljali sta, razmišljali in razmišljali. Kar naenkrat je Mini dvignila glavo in rekla: »Lahko ti posodim svojega plišastega medvedka Bengija.« »O, igrača za spanje. To je vedno dobra ideja!« je vzkliknila Pini. Ko je vzela medvedka v roke, je legla na posteljo in v trenutku zasmrčala. Mini pa je takoj za njo storila enako.