Glasovalna številka: P149

Lan Ćosič

MAKSIM IN MATILDA

OŠ Martina Krpana Ljubljana

 

Nekoč pred davnimi časi je živel kralj Artur. Bil je zelo dober kralj. Njegova žena, kraljica Mojca, je bila lepa in prijazna. Imela sta sina Maksima. Bili so srečna družina. Maksim je bil star devet let, ko mu je umrla mati. Kraljico Mojco so pokopali pred palačo in vsako pomlad so na njenem grobu zrasle rože. Maksim je vsak dan hodil na grob. Čez pet let je kralj pred palačo zagledal Matildo, ki se je tisti dan sprehajala okrog palače. Ni vedel, da je to zlobna čarovnica, ki je hotela celo kraljestvo zase in je hotela kralja ubiti. Ker so bili okoli kralja vedno, celo ponoči, oboroženi stražarji, ga ni mogla ubiti. Zato je začarala kralja, da se je zaljubil vanjo in jo vzel za ženo. Poroka je bila zelo vesela, ampak Maksim je vedel, da nekaj ni v redu. Tega pa ni upal povedati očetu. Ker mu Matilda ni bila všeč, se je večino svojega časa učil mečevanja. Zato se je kmalu najbolje mečeval.

Ob praznovanju druge obletnice poroke, ko sta kralj in Matilda pila vino, je Matilda na skrivaj v vino zlila strup. Kralj je ponoči umrl. Ko ga je Maksim zjutraj videl, je ugotovil, da ni umrl naravne smrti. Šel je iskat dokaze, kdo mu je ubil očeta. Pri mizi, kjer sta Matilda in kralj praznovala obletnico, je našel kapljico vina in kapljico nečesa drugega. Ni vedel, kaj je ta druga kapljica, zato je šel v daljno deželo po čarovnika Eoina, ki je vedel vse. Pripeljal ga je v palačo in ga vprašal, kaj je ta kapljica poleg vina. »Sarumano Grinčofu,« je rekel čarovnik. »Kaj?« je vprašal Maksim. »Strup,« je rekel čarovnik Eoin. Maksim je takoj pomislil na Matildo. Šel je vprašat vojake stražarje, ali je Matilda prejšnji večer pila vino z njegovim očetom. »Seveda,« so rekli stražarji. Maksim je odšel v Matildino sobo in pod posteljo našel stekleničko, na kateri je pisalo Sarumano Grinčofu. To je bil za Maksima dokaz, da mu je Matilda ubila očeta. Iskal jo je po celi palači, a je ni našel. Potem pa je našel zemljevid, na katerem je bila označena dežela, kamor se je Matilda hotela skriti. Prepotoval je šest dežel in prispel v deželo, označeno na zemljevidu. Iskal jo je šest dni in jo našel v neki kotanji. »Takoj se predaj!« je zavpil Maksim. »Ha, ha, ha … Torej si ugotovil,« je rekla mačeha, s hrbtom obrnjena proti njemu. Nato je poletela v zrak. Tedaj je Maksim ugotovil, da je Matilda čarovnica. Potegnil je na plan meč. Matilda je vanj ustrelila ognjeno kroglo, a Maksim je nastavil svoj meč tako, da se je ognjena krogla od meča odbila nazaj vanjo. Ko je Matilda padla na tla, se je spremenila v čudovito dekle. Dekle je reklo: »Hvala, Maksim. Rešil si me uroka zlobne čarovnice.« Maksim je bil zelo presenečen in Matilde ni ubil ampak jo je odpeljal domov. Med potjo sta se spoznala in ko sta prišla v palačo, sta živela srečno do konca svojih dni.