Glasovalna številka: P153

Kristian Davidović

FANTEK IN ŠKRATJE

OŠ Log-Dragomer

 

Nekoč so pod velikim, mogočnim hrastom živeli majhni, gozdni škratje. Nekega dne je lastnik gozda v katerem je stal veliki hrast , svojim gozdarjem naročil naj ga posekajo. Deček, ki je bil dober prijatelj škratov, je vse to slišal in hitro tekel posvarit male škrate.

Takoj, ko je pritekel do velikega, mogočnega hrasta je že slišal gozdarje spraševati, kje to drevo stoji. Še pravi čas so vsi škratje smuknili v fantkovo torbo in v solzah zapustili svoj stari dom.

Ko so prispeli do fantkovega doma, je fantek male škrate položil v svojo mehko kapo na toplem kaminu. Ponoči je na deželo začel padati prvi sneg. Fantek je to videl in hitro začel za male škrate graditi novo, kovinsko hiško z dolgim tunelom. Nameraval jo je zakopati pod zemljo, da bo pred ljudmi dobro skrita. Tunel je naredil tako, da se je razdelil na več tunelov, ki so vodili v različne smeri. Hiško je dobro obložil z belo, mehko vato, da bo malim škratom v njej toplo.

Nato se je je oblekel in odšel v gozd iskati njihovo staro pohištvo, ki je še vedno ležalo na mrzlih tleh ob deblu mogočnega hrasta. Ko se je vrnil, je pohištvo dobro očistil in ga skrbno položil v hiško. Potem je vzel lopato in s hiško v drugi roki odhitel v gozd, kjer je našel primerno mesto ter hiško zakopal.

Takoj zjutraj je veselo novice povedal malim, gozdnim škratom in jih hitro odnesel v njihov nov dom. Škratje so bili srečni in se skupaj s fantkom veselili. Njihov novi dom jim je bil tako všeč, da ga nikoli več niso želeli zapustiti.

No, zdaj pa spat in lahko noč!