Glasovalna številka: P154

Tara Kodelja

DOMIŠLJIJSKI KRISTAL

OŠ Log-Dragomer

 

Nekega večera se je deklica nemirno premetavala po postelji. Ni mogla zaspati. Tedaj se je nekaj dotaknilo njenih las. Obrnila se je in nekaj se je dotaknilo njene roke. Deklica se je obrnila in zagledala škrata. Deklica je hotela zakričati a ji je škrat pokril usta. Rekel ji je, da so v Čudežni deželi domišljije ukradli kristal domišljije. Deklica je vprašala, kako naj pomaga. Škrat ji je dal neko vrečko in rekel, da naj si prah v njej posuje po telesu. Deklica je to storila in začela leteti. S škratom sta odletela v Čudežno deželo domišljije. Letela sta nad hišami, skakala po oblakih in nazadnje priletela do vijoličnih vrat. Tam sta se ustavila. Škrat je vzel drugo vrečko praha in prah pihnil iz vrečke ter izrekel magične besede Elonra parosa kolokaktus mupis suv! Ter Sonro lustora krosna musalala! Deklica je škrata vprašala, kam gresta zdaj. Škrat ji je odgovoril, da gresta zdaj v vijolična vrata. Ko sta prispela je kralj Čudežne dežele domišljije lepo pozdravil in rekel, da so danes ukradli kristal domišljije. Deklica in škrat sta odletela v stavbo, kjer je bil kristal. Nato se je prikazal gospod s kristalom domišljije v rokah. Deklica in škrat sta prišla do gospoda. Gospod jima je rekel, da ga je samo čistil. Škrat je poklical kralja. Kralj se je spomnil, da kristal vsako leto očistijo. Deklica je od vse utrujenosti kar zaspala. Škrat je spet izrekel čarobne besede: hoplala molala lolalo pok! Deklica je že ležala v postelji in spala. LAHKO NOČ!