Glasovalna številka: P155

Lia Maksimovič

ASTRONAVT MARKO

OŠ NH Rajka Hrastnik

 

Nekoč je živel ježek Marko. Bil je zelo pameten in rad je imel vesolje, saj je ves čas govoril le o njem. Pred svojo hišo je imel vesoljsko raketo, ki jo je izdelal iz škatel. Vsak dan se je igral v njej in jo nosil s sabo kamor je šel. Nekega dne so v šoli za živali govorili o poklicih. Učiteljica Zdenka Jazbec je vse vprašala kaj si želijo postati, ko odrastejo. Marko je seveda povedal, da bi bil rad astronavt, odkrival bi zvezde in potoval na druge planete v našem osončju. Po njegovem pripovedovanju je v razredu nastala kratka tišina, nato pa so se vsi začeli smejati, tudi učiteljica, saj je vedela, da živali ne sodijo na Mars. Čez dobrih nekaj minut so vsi utihnili in iz klopi je stopil fant, ki so se ga vsi bali. Rekli so mu Jezni slon. Stopil je k Marku in mu rekel, da je navaden smrkav jež, ki nikoli ne bo postal astronavt. Vsi so se glasno zasmejali, Marko pa je objokan odšel iz razreda in šole domov, v svojo iz škatel narejeno vesoljsko raketo. Razmišljal je zakaj so vsi tako nesramni do njega, jokal in jokal, ko so se naenkrat odprla vrata. Vstopila je lisička Anika. Povedala mu je, da je videla posmehovanje njegovih sošolcev, da ji je bilo zelo hudo, ker si ni upala nič reči, saj bi tudi ona zelo rada postala astronavtka. Marko se je najprej začudil, nato pa objel Aniko. Raketa se je kar naenkrat začela močno tresti. Oba sta se prestrašila. Slišala sta glas, ki je odšteval 5, 4, 3, 2, 1, 0. Marko je odhitel do vrat in jih želel odpreti, a zaman. Pogledala sta skozi okno in videla le Luno in zvezde. Anika je po nesreči pritisnila enega izmed narisanih gumbov in oba sta bila v hipu oblečena v astronavtski obleki. Takrat sta se umirila, saj jima je iz narisanega ekrana govoril moški, da bo vse dobro. Marko je znal voziti raketo, zato ni bil več prestrašen, vse mu je šlo kot po maslu. Čez pol ure vožnje je Anika pogledala skozi okno in videla oranžni prah. Čudila se je, a Marko je takoj vedel, da sta na Marsu. Anika je bila navdušena in komaj čakala, da izstopita. Pristala sta, vrata so se odprla in skočila sta ven. Zaletela sta se v vesoljca. Od presenečenja so vsi zakričali. Ko so se umirili, se jima je vesoljec predstavil. Bil je Kiki, zadnji na planetu. Anika je iz žepa potegnila telefon in ga vprašala, če je za »selfi«. Bil je začuden, saj ni vedel kaj je to. Anika mu je vse razložila in slikali so se. Kiki se je začel jokati. Povedal jima je, da je tukaj strašno osamljen, da si želi družbe, prijateljev. Potolažila sta ga in mu predlagala, če gre z njima na Zemljo. Bil je takoj za, zato so skočili nazaj v raketo in z njo poleteli. Kar naenkrat je počilo, raketa se je ustavila in izstopili so v neznanem kraju. Pred njimi se je pojavil moški z ekrana. Podaril jima je največji odličji, ki ga astronavti lahko dobijo ter čisto novo raketo, ker sta odkrila in domov pripeljala čisto pravega vesoljca. Bila sta tako navdušena, da sta od veselja kar zajokala. Tako sta postala čisto prava astronavta, a najbolj sta bila ponosna na svojega novega prijatelja. Naslednji dan so se jima v šoli vsi opravičili in ju pohvalili. Marko je ugotovil, da s trdim delom in trudom lahko uresničiš svoje sanje, pa če so še tako daleč kot je Mars.