Glasovalna številka: P161

Janja in Sabina Dečman

ZGODBA MALE LUNE

OŠ NH Rajka Hrastnik

 

Živela je psička, ki je skotila sedem mladičev. Eno psičko in šest psičkov. Ko so bili stari štiri mesece in pol, so jih lastniki začeli prodajati. Prvi lastniki so kupili Bilija in Bobija, drugi Robija, tretji Pikca, četrti Meda in Zaspančka. Male Lune pa nihče ni hotel vzeti. Nič ji ni bilo mar za to, saj je rada ostala je pri mamici, a je zelo pogrešala svoje bratce. Ko je mama zvečer zaspala, se je Luna odplazila iz hiše, saj se je odločila, da poišče svoje bratce. Hodila je že tri ure, bila je čisto premražena, lačna in utrujena. Našla je luknjo in prenočila v njej. Ko se je zdanilo, jo je mama začela iskati. Luna pa se je daleč stran od doma zbudila in prestrašila, saj je pred njo stala lisica. Vprašala jo je zakaj je tako žalostna in Luna ji je povedala, da išče svoje brate. Lisica je bila zvita in dejala, da jih je videla iti v tisto smer. Luna se je zahvalila in odhitela po poti naprej. Lisica sploh ni vedela, da je malo psičko poslala prav po pravi poti. Luna si je pot označevala z vejicami. Kmalu je našla hišo in zaslišala Bilija in Bobija. Vsa vesela je stekla k njima in začeli so se igrati. Bili in Bobi sta prepričala lastnika, da jima  je dovolil iti z Luno. Prišli so v temen gozd in postali lačni. Zagledali so leseno kočo in pred njo Robija, ki se je mastil z veliko kostjo. Tako jih je bil vesel, da jim je prepustil preostanek večerje. Nato pa so skupaj nadaljevali iskanje. Na poti so srečali srno, ki jima je povedla še za dve hiši na kocu gozda ob veliki jasi. Tekli so kot so jih nesle tačke. Našli so Pikca, Medija in Zaspančka, saj so bili sosedje. Pri njih so prenočili. Zjutraj pa so sledili vejicam, ki jih je Luna skrbno nastavljala po poti. Ko so prišli domov, so videli žalostno mamo, ki je pogrešala svoje mladičke. A žalosti je bilo v trenutku konec, ko je zagledala čisto vse svoje pasje navihančke.