Glasovalna številka: P167

Monika Furman

ZDRAVILNA ROŽA

POŠ Jernej

 

Nekoč pred davnimi časi je živela kraljica. Kar nekaj let je sama vodila kraljestvo in naporno odločanje jo je skoraj povsem izčrpalo. Naenkrat jo je prešinila misel, kaj bo s kraljestvom, če zboli? Poiskati bo morala zdravilno rožo, o kateri ji je pripovedovala njena mama. Kraljica je služabniku naročila, naj oznani po kraljestvu, da išče zdravilno rožo.

Takrat se je po kraljestvu sprehajal zajček, ki je vedel pot do zdravilne rože. Slišal je za kraljičino željo in jo je obiskal. Povedal ji je vse o zdravilni roži in tudi kako priti do tja. Kraljica je zajčku za spremstvo dodelila mladeniča. Svojeglavi mladenič je želel sam priti do rože in je odhitel naprej. Ko je prvič želel priti do kraja, kjer naj bi našel rožo, je srečal starko. Prosila ga je za pomoč. Imela je težko košaro, polno dobrin, ki jih je nesla domov. Mladenič ji je pomagal nesti košaro domov, vendar ga starka ni hotela več izpustiti. Ujela ga je zlobna čarovnica, ki je potrebovala novega vajenca. Hotel je pobegniti. Spremenila ga je v jelena. Žalosten je taval po gozdu. Srečal je zajčka. Zajček se ga je usmilil in ga povedel do čistega izvira, iz katerega je pil. Jelen se je spremenil nazaj v mladeniča. Hvaležen mladenič je nameraval z zajčkom poiskati rožo, ko ga je na poti znova premamila misel na lastno slavo in bogastvo. Zvečer sta utrujena od poti zaspala. Zjutraj pa je mladenič pohitel sam naprej. V temnem gozdu je mladenič znova padel v roke čarovnici in vsa jezna nanj ga je v hipu spremenila v žabo. Tokrat ji je obljubil, da bo ostal. Čarovnica ga je odčarala in mu dala delo. Tri dni je mladenič tiho pomagal čarovnici, nato pa jo je vprašal, zakaj tako sovraži vse okoli sebe. Čarovnica je samo molčala. Mladenič je bil jezen sam nase, ker je mislil le nase, na kraljico pa je povsem pozabil. Zopet je pobegnil in z zadnjimi močmi priplezal na vrh bližnjega hriba, kjer je obležal. Utrujen je prespal noč pod mogočno lipo, kjer sta ga je v jutranji zori skoraj hkrati našla zajček in čarovnica. Ko sta tako strmela vanj, se je mladenič zbudil. Zajček in čarovnica sta mu razložila, kako sta povezana. Zajček je bil namreč prvi vajenec pri čarovnici  in skupaj sta dolgo nazaj odkrila zdravilno rožo. Ker pa je bil zajček prej klepetavi mladenič,  se je prehitro razvedelo o roži. Jezna čarovnica je mladeniča spremenila v tihega zajčka, ki je moral sam skakljati naokoli, sama pa se je skrila globoko v gozd pred radovednimi ljudmi. Mladenič je povedal zgodbo o kraljici, ki ji pojenjajo moči in jo prosil za pomoč. Zgodba je čarovnico tako ganila, da se je spremenila v dobro čarovnico in mladeniču je obljubila pomoč.

Mladenič, zajček in čarovnica so skupaj odšli do rastišča zdravilne rože.  Odkopali so jo in zavili v mokro blago. Zajček je v tistem trenutku zopet postal mladenič. Čarovnica je naročila mladeniču, naj gre naravnost h kraljici. Rožo naj posadi v kraljevi vrt pod stoletno lipo. Ko bo zacvetela, naj  iz cveta skuha čaj za moč in zdravje. Tako se je mladenič po sedmih dneh vrnil v grad in izročil rožo kraljici. Skuhali so ji čaj. Popila ga je in v hipu so se ji vrnile moči. Hvaležno ga je sprejela v službo kraljevega vrtnarja.

Moč zdravilne rože se je z leti krepila. Kraljica jo je dajala v pomoč mnogim, ki so prišli prosit  zanjo.