Glasovalna številka: P184

Valentina Cirar, Lili File, Tian Izlakar, Lana Keršnik, Eva Kos, Urša Lazar, Jakob Macerl, Špela Mohorko, Mateja Molk Zakrajšek, Matic Pančur, Žiga Sešlar,

Anja Trepal, Nik Vidmar

MAČEK IGRAČAR

OŠ Ivana Kavčiča Izlake

 

OPIS OSEB

Maček Igračar je rjave barve. Ima modre oči. Oblečen je v dolgo rdečo majico. V roki drži vrečo v katero spravlja igrače. Svojo delavnico ima »pod uro« na tržnici v Zagorju.

Brat in sestra: Mitja ima črne lase in rjave oči. Je visok in suh fant. Star je 7 let. Njegova sestrica Ajda ima bele lase in rjave oči. Stara je 5 let.

Družina živi v zgornje  nadstropju v bloku na Izlakah.

Ta večer sta bila Mitja in Ajda še posebej živahna. Mamici je nekako uspelo, da sta pojedla večerjo, so umila ter si umila tudi zobe. Očka je že izbral pravljico o Miki miški, ki jima jo bo ta večer prebral. Otroka sta splezala vsak v svojo posteljo, se pokrila z odejo in veselo čakala, da jima bo očka prebral pravljico. Očka je sedel na stol in pričel brati. Ko je končal jima je še zaželel lahko noč, ugasnil luč in zaprl vrata.

Ajda in Mitja sta nekaj časa v tišini počakala, da je očka odšel v dnevno sobo, sedel na kavč in prižgal televizijo. Slišala sta, da se mu je pridružila tudi mamica. Nato je Mitja zlezel s pograda in prižgal malo namizno lučko. Ajdi ni bilo potrebno dvakrat reči. Takoj je bila za igro. S police je vzela svoje barbike, ponija in samoroga ter se pričela igrati. Mitja je iz zabojnika stresel svoje kocke. Za svoja vozila je želel izdelati veliko garažo. Nekaj časa sta se tako igrala. Potem sta v Ajdini kuhinji še nekaj skuhala. Seveda zelo tiho, da ju starša ne bi slišala.

Ura na cerkvenem zvoniku je odbila polnoč in ker sta bila zelo utrujena, sta hitro zlezla vsak v svojo posteljo in v hipu zaspala. Igrače pa sta seveda pustila razmetane sredi sobe.

Na nebu je sijala luna in celotne Izlake so mirno spale. Nihče ni niti slutil, da po balkonih v bloku v zgornje nadstropje pleza temna postava. Ta postava je brez težav odprla priprto okno in smuknila v njuno sobo. Ko je videla vse igrače razmetane na tleh je žalostno odkimala. Nekaj časa se je še smukala po sobi, nato pa izginila tako hitro, kot je prišla.

Zgodaj zjutraj se je maček Igračar vrnil v svojo delavnico »pod uro« na tržnici v Zagorju. Iz vreče je ven vzel vse igrače. Alenu je odnesel ladjico, Alešu lego kocek, Hani barbike,… v vreči so bile še različne vrtalke, kocke, avtomobilčki… zgrožen je opazil, da je največ igrač odnesel prav Ajdi in Mitji.

Vse igračke je dal na leseno mizo, vzel svoje orodje in jih pričel popravljati. Nato jih je še očistil. Vzelo mu je precej časa. Ko so bile popravljene in očiščene jih je pospravil na police. Utrujen si je preoblekel majico. Privoščil si je skodelico mlačnega mleka ter odprl konzervo rib. Sedel je pred televizijo in si pred počitkom ogledal še svojo priljubljeno oddajo o miškah. Še dobro, da na MAČEK TV  predvajajo takšne oddaje.

Medtem pa sta se v bloku, v zgornjem nadstropju prebudila tudi Mitja in Ajda. Pogledala sta po sobi in se začudila kje so njune igrače. Preiskala sta celotno sobo, nato pa v joku stekla v spalnico ter zbudila očka in mamico. Povedala sta, da njunih igrač ni nikjer. Mamica in očka sta bila seveda začudena. Zvečer so bile njune igrače lepo pospravljene na svojih mestih. Kako to, da jih sedaj ni. Ajda in Mitja se povedala po resnici. Zvečer, ko je očka ugasnil luč, sta še malo počakala, da ju očka ni več slišal, nato pa sta prižgala malo namizno lučko in se še nekaj ur igrala z igračami. Potem pa sta bila preveč utrujena in jih nista pospravila.

Mamica jima je dejala, da je zelo vesela, ker sta povedala po pravici. Rekla je tudi, da nista ravnala prav, ker sta se ponoči igrala. Noč je za spanje. Zelo je pomembno, da se zjutraj zbudimo naspani. Očka je dodal, da je igrače vedno potrebno pospraviti za seboj. Rekel je tudi, da točno ve, kaj se je zgodilo z njunimi igračami.

Nato je očka odšel v dnevno sobo. V roke je vzel tablico in na medmrežju poiskal spletno stran mačka Igračarja. Tam je našel telefonsko številko. Poklical je. Maček Igračar se je oglasil. Očka se je predstavil in povedal, da kliče zaradi nepospravljenih igrač. Z mačkom Igračarjem je govoril nekaj minut, nato pa se mu zahvalil.

Mamica je medtem pripravila zajtrk. Sedli so za mizo in ga pojedli. Ajda in Mitja sta bila še precej zaspana. Po zajtrku sta si ogledala Živ – žav.

Dopoldne so se s kolesom odpeljali na kosilo k babici in dedku. Utrujeni so se domov vrnili šele zvečer. Pojedli so večerjo, s umili in pripravili za spanje. Tokrat je pravljico izbrala Ajda in očka je obema prebral pravljico o metuljčkih. Utrujena otroka sta hitro zaspala.

Ponoči pa je v njuno sobo zopet prišel maček Igračar. S seboj je imel vse njune igrače. Popravljene in očiščene jih je pospravil na njihova mesta.

Ko sta se Ajda in Mitja zjutraj zbudila sta začudena opazila, da so njune igrače zopet na svojih mestih. In to skoraj takšne kot nove.

Po zajtrku je vsa družina sedla v avto in se odpeljala v Zagorje. Na tržnici so »pod uro« poiskali delavnico mačka Igračarja. Potrkali so na vrata in maček Igračar jim je odprl. Mitja in Ajda sta se mu zahvalila, ker je popravil, očistil in vrnil njune igrače. V zahvalo sta mu dala mleko, konzervo rib in čokolado z okusom lososa. Maček Igračar je ves vesel zavriskal: »Joj, kako dobro!«

Preden sta odšla domov sta mu obljubila, da bosta od sedaj naprej vedno pospravljala igrače. Pa vse ostale stvari tudi. Nikoli ne veš, morda pa gre mimo tvoje hiše kdaj še kakšen kuža Oblekar …