Glasovalna številka: P191

Nina Prašnički

MOJE SANJE

OŠ Cirkulane-Zavrč

 

Bila sem v šoli. Učili smo se o telesu. Telo je zgrajeno iz kosti in delov telesa: glava, roki, nogi, trup. Na glavi imamo lase, oči, obrvi, ušesi, nos, usta, zobe, jezik. Roki imata komolec, dlan in prste. Nogi imata koleno, stopala in prste. Telo ima prsa, trebuh, vrat. Telo ima žile, mišice, kosti, rebra, pljuča, tanko in debelo črevo, želodec, srce. Glava ima lase, možgane, nos, ušesa, usta in oči.

Joj, kaj se mi dogaja, to je snov pri Naravoslovju, pa saj sem doma. V soji sobi, v svoji postelji, kaj počne tukaj učiteljica in vsa snov, ki se jo učenci učijo. Mene ni med njimi, le kje sem? Kaj se dogaja z mano? Sem mogoče nevidna, ali kaj? Joj, že gre moja prijateljica Kaja, pogovarja se z mojim prijateljem in to o meni. Kje sem? V bolnišnici… okrog mene so zdravniki, nekakšni računalniki, pa luči in samo glasove slišim: » Mala malo še zdrži. No sedaj pa bo. Ni več kaj storiti drugega kot, da čakamo.«  Tega   ne bom dopustila, Nina bori se, saj bo šlo. Samo malo in bom doma, že tečem proti vratom odprem jih, samo dolg hodnik. Vrta se zaprejo, močna svetloba me obsveti, nič tečem naprej do drugih vrat. Ponovim tudi ta vrata odprem, slišim glasove svojih staršev, a jih ne vidim. Svetloba je tako močna, da nič ne vidim, tečem še hitreje, da bi prispela do zadnjih vrat. Odprem jih, poslušam, slišim prijatelje, vidim jih pa ne. Poskušam odpreti oči, pa ne gre. Primem se za glavo in občutim nekakšen povoj, joj, kaj je sedaj to? Zakričim!  Skočim v zrak, pogledam okrog sebe. Kje sem? Kako sem? Kaj je z mano? Oh, saj sem še v svoji sobi, v svoji postelji in to so bile samo grozne sanje. Objamem se in prižgem nočno lučko in poskušam nazaj zaspati. Rečem si: »Lahko noč Nina.«