Glasovalna številka: P232

Lovro Linasi

RAKI, KI JEDO ALGE

Druga OŠ Slovenj Gradec

 

Nekoč so v globinah velikega Jadranskega morja, živeli prav posebni  raki.

 

Ti raki so imeli tanke, dolge noge, vsak jih je imel šest. Večje alge so trgali z velikimi kleščami. Imeli so tudi bleščeče nabrušene zobke in z njimi so trgali male koščke alg. Alge so bile njihova edina hrana. Dale so rakom moč, da ko je alg na enem otoku zmanjkalo, so lahko odšli na drugi otok.  Te alge so bile hranljive za vsa živa bitja na tem svetu. Teh alg je bilo dovolj samo za eno vrsto bitij – za rake. Zato so jih morali skrivati v temne, mračne votline.

 

Nekega dne je šel ribič Branko lovit ribe. Ulovil jih je zelo veliko. Kmalu je začel pospravljati ribiške palice. V nekem trenutku se mu je še zadnja palica upognila. Začel je navijati trnek proti gladini morja. Na trnku je bilo nekaj zelo težkega. Trnek je povlekel na čoln in videl, da je na njem kup alg.

 

Omamno so dišale. Eno si je dal v usta in ko jo je pogoltnil, si je v mislih rekel, da je to najboljša hrana, ki jo je kdaj jedel. Imela je okus po čokoladni torti, napolnjeni s čokoladno in vanilijevo kremo. Potem je pojedel še eno. Ta je imela okus po palačinkah z jagodnim sladoledom in češnjevim prelivom. Na čolnu je imel potapljaško opremo, zato je hitro skočil v vodo in nabral še cel kup alg, ki jih je odnesel domov.

 

Dolgo jih ni mogel obdržati, saj so alge  po celi vasi tako dišale, da bi še človeka brez nosu privabil ta vonj. Kar hitro so mu jih ljudje pobrali. Najbolj požrešni so jih začeli preprodajati, saj so bili ljudje za te alge pripravljeni plačati veliko denarja. Ko je alg zmanjkalo, so jih začeli preprodajalci nabirati v morju.

 

Raki so bili obupani, saj niso imeli več dovolj hrane. Zato so alge skrili in upali, da jih bodo lahko obdržali. Ljudje so vse ukradene alge shranili v zapuščeno tovarno. Raki so morali jesti kisle in grenke alge, saj so jim ljudje pobrali še zadnje alge. Če so kje našli ostanke njihovih dobrih alg, so jih dobili najmlajši rakci.

 

Obupani raki so tavali po  morju in upali, da najdejo kakšno rešitev. Eden izmed rakov je zagledal orjaško votlino. Nekaj časa so jo opazovali. Potem se je najmlajši rak opogumil in stopil v votlino, vsi drugi pa so šli za njim. Ko so hodili, so videli veliko in najpametnejšo hobotnico v celem morju. Raki so hobotnici vse razložili. Hobotnice ni presenetilo vse to o ljudeh, saj je vedela, kakšni so.

 

Hobotnica jim je dala veliko čarobnega prahu in jim povedala, da prah povzroča nočne more. Kdor poje samo eno  žlico tega prahu, ima nočne more.

 

Raki so odšli do zapuščene tovarne in na vsako algo stresli čarobni prah. Ljudje, ki so naslednji dan jedli alge, so imeli so grozne sanje. Eni so sanjali, da so bile alge trde kot kamen in da so si polomili vse zobe, ko so jih jedli. Drugim se je sanjalo, da so se jim alge razrastle po celem telesu, prekrile so jim oči, usta in ušesa. Tretjim se je sanjalo, da so se alge razrastle čez njihove domove in niso mogli iz hiš.

 

Zaradi teh nočnih mor so ljudje ukradene alge odvrgli nazaj v morje in tako so jih raki dobili nazaj. Ljudje pa so bili žalostni, ker so ostali brez tako dobrih alg.  

 

Raki niso mogli pustiti, da so bili ljudje žalostni zaradi alg, zato so algam primešali malo morskih začimb. Nastale so nove, zelo dobre morske alge, ki so se zelo hitro množile. V morju jih je kmalu bilo dovolj za rake in ljudi.

 

Vsi so bili presrečni in so živeli veselo do konca svojih dni.