Glasovalna številka: P247

Ljupka Mia Marin

SLADONJAM

OŠ Mladika Ptuj

 


 

Nekoč je živela deklica, ki ji je bilo ime Ana. Živela je v hiši v mestu. Njena najljubša hrana je bil sladoled, ki ga je imela tako rada, da si ga je naročila, kamorkoli je prišla.

Nekega dne ji je bilo zaradi sladoleda zelo slabo in zbolela je. Šla je k zdravniku. Rekel ji je, da ne sme jesti preveč sladoleda in da mora začeti jesti bolj zdravo hrano. Ana se je domislila in je hrano začela oblikovati v oblike sladoleda. Iz jabolka, hruške in krompirja je naredila kepice, iz zrezkov je oblikovala kornet, iz solate je naredila lučke. Tako oblikovana hrana ji je bila všeč.

Bližal se je njen sedmi rojstni dan. Pripravljala je zabavo. Nanjo je povabila svoje prijatelje. Skupaj so okrasili hišo in skupaj so pripravljali hrano po načrtu, ki ga je naredila Ana. Pripravili so različne jedi, ki so imele oblike sladoleda. Gostje so bili navdušeni nad obliko in nad okusom. Po zabavi so skupaj pospravili. Ker jim je bilo vse tako dobro, so se domislili, da bodo takšno hrano ponujali otrokom.

Odločili so se da bodo odprli trgovino. Narisali so plakate in jih izobesili po mestu. Tudi po radiu so objavili obvestilo o novi trgovini z imenom SLADONJAM. Otroci so to slišali in radovedni  prišli pogledat, kaj ta trgovina ponuja. Oblika hrane jim je bila takoj všeč. Ko so jo poskusili, so bili še bolj zadovoljni, saj je bila tudi zelo dobra. Kaj takega niso še nikoli videli in poskusili, zato so večkrat prihajali ponjo.

Za trgovino je zvedel župan. Obiskal jo je, nad hrano je bil zelo navdušen in jih je pohvalil za odlično idejo. Predlagal jim je, da bi hrano ponudil otrokom v vrtcih in šolah po celem svetu, da bi vsi poskusili zdravo in tako zanimivo oblikovano hrano. To so tudi storili.

Otroci vsega sveta niso več odklanjali zdrave hrane, ampak so jo z veseljem pojedli. Sladkarije jim sploh niso bile več pri srcu. Bili so veseli, zdravi. Njihovi zobje so imeli več moči, da so lažje grizli in jedli. Bili so lepi beli in zdravi. Tudi trebušček jih ni več bolel.

Ko so obiskali zdravnika je bil navdušen nad njihovo prehrano. Povedal jim je, da so zdravi in jih spodbudil,  naj tako dobro in zdravo hrano jejo še naprej.  Tudi sam, ko je zvedel za to hrano, jo je začel jesti.