Glasovalna številka: P249

Maša Horvat

MINKI JE DOLGČAS

OŠ Mladika Ptuj

 

Minka je deklica, ki se zelo rada igra s svojimi prijateljicami ali pa kar sama. Nekega jesenskega dne pa Minka ni vedela, kaj bi počela in se je zelo dolgočasila. Ni ji bilo do pospravljanja, ne do učenja ali pisanja nalog, preprosto povedano, ni ji bilo do ničesar. Postopala je gor in dol po hiši, nato pa se odločila, da gre na sprehod. Nadela si je jakno, obula čevlje, vzela je tudi nahrbtnik, poslovila se od mami in odšla. Minka obožuje sprehode, rada je v naravi in med sprehodi velikokrat sreča koga poznanega in z njim poklepeta.

Tokrat je na poti srečala sošolko Lejo, ki jo je spremljala njena mami. Vprašala jo je, če bi prišla k njej na obisk, da bi se skupaj igrali. Ampak Leja in njena mami sta ravnokar bili namenjeni v kino, gledat film Košarkar naj bo. Bili sta že malce pozni, zato sta se deklici na hitro poslovili in vsaka po svoji poti odšli naprej.

Minka je z zdolgočasenim izrazom hodila od trgovinske izložbe do izložbe. Gledala je v njih, a ni nič pritegnilo njenega pogleda in zanimanja, saj je bilo vse nezanimivo, dolgočasno in za odrasle. Kar nekaj časa se je nejevoljno sprehajala po mestu in na lepem zagledala Ano. Ana je njena sošolka in tudi njena najboljša prijateljica. Ano so spremljali očka, sestrica Nina in bratec Gaj. Anin bratec Gaj je star šele dva tedna in Minka ga je tistega dne prvič videla. Bil ji je zelo prisrčen. Tudi Ano je vprašala, če bi lahko prišla k njej domov, da bi se skupaj igrali. Ani očka ni dovolil, ker so bili namenjeni v gledališče, kjer si bodo ogledali lutkovno predstavo Trije prašički. Minka je Gaja pobožala po glavici in se poslovila.

Spomnila se je, da je v bližini Tejinega doma njena sestrična. Pozvonila je in Teja ji je odprla. Presenečeno jo je pogledala in jo povabila naprej. Igrali sta se s punčkami in konjički, zelo sta se zabavali in smejali. Igrali sta se tudi igro Spomin in Minki je igra šla odlično od rok in iz spomina, saj je v igri dvakrat premagala Tejo. Prijateljici sta skupaj preživeli prijeten popoldan, na koncu sta se še najedli. Tejina mami jima je namreč pripravila odlične krompirjeve cmoke s slivami in domači malinovec. Minka je počasi morala iti domov, saj sta z mami bili dogovorjeni, da gresta pozno popoldne v gozd po kostanje. Objeli sta se, poslovili in si obljubili, da se kmalu spet vidita.

Minka se je domov vračala čez travnik poln čudovitih cvetlic in tam nabrala en velik šopek rož za mami in enega za babi. Videla je tudi pisane metulje, delovne mravljice in še neke črne žuželke, ki jih ni poznala.

Mami je že imela pripravljene košare. Minka je sezula superge, obula svoje rdeče škornje z belimi pikami in brž sta se z avtomobilom odpeljali do gozda. Mama je Minki pokazala, kakšna drevesa so kostanjeva, kakšne liste ima drevo in kakšno lubje, razložila ji je, da naj bo pozorna, kje so drevesa, saj tam pod njimi najbrž ležijo tudi kostanji. V gozdu je srečala prijateljico Nežo, katera je prav tako prišla po kostanje skupaj s svojo psičko Tačko. Skupaj so našle in nabrale veliko kostanjev. Minka pa ni nabirala samo kostanjev, v svojo košaro je nabrala veliko stvari, ki so ji bile zanimive in bi jih mogoče lahko za kaj uporabila. Pobrala je nekaj ježic kostanjev, veje posebnih oblik, zanimive barvne liste dreves in koščke lubja.  Ko sta se Minka in mami poslovili od Neže in se napotili proti avtu, je Minka še kar naprej gledala v krošnje dreves in mami spraševala po vrstah dreves. Deklica ni bila pozorna kod hodi in po nesreči je pristala v velikem šopu kopriv. Kako se je prestrašila, ko so jo obdajale vse te koprive. Z mami sta se hitro odpeljali domov in doma ji je mami namazala opekline s kremo, ki jo je naredila čisto sama. Minko je še kar nekaj časa od opeklin kopriv pekla koža. Mama je za večerjo skuhala sveže nabrane, sočne kostanje, ki jih je Minka to leto jedla prvič. Bili so ji zelo okusni in jih je pojedla res ogromno.

Preden je Minka zaspala, je razmišljala, kaj vse je danes počela, koga vse je srečala in ugotovila, da je za njo prijeten dan, čisto nič zdolgočasen. Razmišljala je tudi, kaj bo zjutraj naredila iz zanimivih stvari, ki jih je prinesla iz gozda. Med razmišljanjem pa je Minka zaspala in spala vse do jutra.