Glasovalna številka: P252

Sara Berghaus

LUNA IN ZVEZDICA TIHA

OŠ Mladika Ptuj

 

Vsi otroci se radi zazremo v nočno nebo polno zvezd in vsi radi gledamo kje je naša luna nagajivka, ki se sčasoma spreminja v različne oblike.

Vsak zvečer se zvezdice dvignejo in padajo. Le kam se jim tako mudi? Le kje se izgubijo?

Luna je vsako večer opazovala svojo jato zvezd, ki so plesale, se lovile in pele. Nekatere so tako zažarele, da so bile najbolj ponosne in najvišje na nebu. Luna je opazila tudi zvezdo s katero se nihče ni igral, ne pel in ne plesal. Dan za dnem je bilo isto, ampak luni se je zvezda zasmilila. Prišla je noč, ko je luna zbrala svoj pogum in to zvezdico nagovorila. Vprašala jo je zakaj je tako slabe volje, zakaj se ne druži z drugimi, zakaj ne pleše in se ne veseli. Zvezdica je luni pojasnila, da ji je ime Tiha. Zelo rada opazuje ljudi in si v svojih mislih prepeva:

Sem zvezdica Tiha,

najmanjša med vsemi.

Nekoč bom velika

žarela čez celo nebo.

Luna ni vedela kaj naj ji odgovori, saj sama ni vedela kako naj ji pomaga. Pogovarjala in nagovarjala je tudi ostale zvezde, da bi razvedrile Tiho zvezdo. Prišla je do spoznanja, da ji lahko pomaga tako, da jo povabi v svojo družbo. Zvezdica Tiha in luna sta se začeli pogovarjati, igrati, plesati. Tiha zvezda je vsak dan zaplesala krog okrog lune. Luna je kmalu opazila, da zvezda Tiha postaja vsak dan bolj žareča. Povedala je svoji prijateljici, da je dobila svoj sijaj. Zvezdica Tiha je bila srečna in druge zvezde so postale ljubosumne. Ampak zvezdica Tiha se je zavedala, da svoje prijateljice lune ne sme zapustiti saj ji je ona dala moč in spodbudo. In tako sta luna in zvezdica postali najboljši prijateljici. Zvezdica Tiha je luni zaupala, da je vredno verjeti v svoje misli, saj se misli lahko uresničijo.

Tako je zvezdica Tiha bila najbolj žareča zvezda na nebu saj jo je luna obdajala s svojo svetlobo.