Glasovalna številka: P258

Kaja Brodar, Anaya Gaja Vozel, Špela Kolar, Lara Brajer, Ariana Lavtar, Žak Jerman, Aljaž Arbi, Rocco Tatarovac, Lana Tatarovac, Matic Smrkolj

PAZI, KAJ GOVORIŠ

OŠ Ivana Kavčiča Izlake, PŠ Mlinše

 

 

Nekoč je živela mala metuljčica Nora, ki je uživala srečno življenje. Njen dom je bil daleč med prelepimi travniki, na vasi, kjer so cvetele najlepše cvetlice. Hiša metuljev je bila pisana, polna okroglih oken, skozi katere je ves čas sijalo toplo sonce in imela je prečudovit vonj po vijolicah. Starši Nore so bili ljubeči in skrbni. Mati je bila najlepša metuljčica na vasi in včasih je bila celo učiteljica plesa. Norin oče pa izjemen operni pevec. Zato ni bilo nič čudnega, da je mala Nora podedovala po starših dar za ples in petje.

Starše, sorodnike in prijatelje je ves čas razveseljevala s plesnimi in pevskimi nastopi, kadar je le bilo mogoče. Najraje je imela karaoke. Bila je razigrana metuljčica, polna življenjske radosti, veselja, pozitivne energije. Kamorkoli je prišla, so jo vsi imeli radi, saj je bila zelo prijazna metuljčica.

Starši so jo vseskozi spodbujali pri njenih interesih in ji govorili, da je nekaj posebnega. Res  je, da so bila njena krila drugačna, nesimetrična in imela je veliko piko na levem krilu. Nora se je včasih na trenutke zamislila nad svojo drugačnostjo, vendar so ji starši ves čas dopovedovali, da je posebna z razlogom. Posebni ljudje znajo spremeniti svet na bolje in zato že ima razlog, da je drugačna. Nora se je sprijaznila s svojim izgledom in se ni zmenila več za svoje drugačno krilo. Pomemben je bil njen značaj in notranje vrline in ne njen izgled.

Nora je tako rasla in rasla in zrasla v najstnico, ki je morala  od doma. Odšla je v šolo, kjer bo odslej urila svoje veščine in pridobivala znanje v drugem okolju. Tako se je metuljčica preselila v kraj, kjer bo obiskovala šolo za ples in petje. Tam je spoznala nov krog ljudi. Vsi so imeli en cilj, biti čim boljši v petju in plesu.

Zaradi pretirane tekmovalnosti med novimi metulji njeni sošolci niso imeli interesa spoznati prave metuljčice Nore. Ocenjevali so jo na podlagi njene zunanjosti. Njeno krilo s piko jim ni bilo všeč. Zaradi tega so jo zasmehovali. Prav tako so se norčevali iz njenih plesnih korakov, češ da so zanič. Pri petju so imeli ogromno pripomb, da je njen glas hripav, da njena barva glasu ni prijetna ušesom, prav tako jim ni bil všeč njen vonj. Ves čas so ji trobili, da je grda, da ima čudaški trak v laseh, da so njene oči prevelike, njeno obnašanje da je otročje, da ni ne lepa in ne pametna, da so njeni lasje mršavi in noge predolge.

To vsakodnevno zasmehovanje in vsakodnevni val grdih besed je na Nori pustil pečat. Metuljčica, ki je nekoč verjela vase in v svoje sposobnosti, je sedaj padla na dno. Zaradi vsakodnevnih grdih besed vrstnikov je počasi začela verjeti, da je res grda, nesposobna in zanič. Njena samopodoba je bila uničena. Verjela je, da ni na pravem mestu, pravi šoli, da bi bilo zanjo najbolje, da pusti šolo in gre nazaj domov, saj ni dovolj dobra, da bi končala študij. Sošolci in sošolke so očitno predobri zanjo in ona ne spada med njih. Poleg tega je njena pika res ogromna, grda in moteča.

Tako je vsak dan posebej razmišljala o sebi zelo slabo in zato se je vsak dan tudi slabše počutila. V šolo je s težavo hodila. Pri plesu v šoli ni pokazala svojih zmožnosti, ko je pela, ni pustila glasu, da pride do izraza. Pela je plitko, tiho in neprepričljivo. Učiteljica plesa je videla, da se Nora nesproščeno obnaša in da se z njo nekaj čudnega dogaja.

Ni jo hotela izpostavljati pred sošolci, je pa zato naredila preizkus, če se bo metuljčica le vklopila v družbo in postala vedrejša in samozavestnejša. Kajti kljub vsemu je v metuljčici videla talent za ples in petje.

Napovedala je tekmovanje v plesu za novo leto. Določila je skupine in pare, ki bodo sodelovali v plesni točki v okviru novoletnega tekmovanja. Tako je Nori dodelila najlepšega in najbolj priljubljenega metulja na šoli, Matica. Ta je bil dekletom zelo všeč, saj je bil odličen pevec in tudi kitarist. Bile so nore nanj. Vsi so se učiteljičini odločitvi čudili. Vendar ker so jo globoko spoštovali, ji niso oporekali.

Tako sta se Matic in Nora morala dogovoriti, kdaj bosta obiskovala vaje v popoldanskem času.  Pričela sta s sestavljanjem koreografije. Matic je kmalu videl, da ima Nora dobre zamisli in tudi talent za ples in petje.

Na vaje sta z veseljem hodila vsak dan. Komaj sta čakala uro, da se dobita. Zelo sta se zbližala in hitro postala dobra prijatelja. Matic je bil ob Nori lahko sproščen, ona pa se je ob njem lahko končno nasmejala. Nora je spoznala, da je Matic pravzaprav preprost metulj iz vaškega travnika, tako kot ona. Večkrat sta skupaj obujala spomine iz otroštva in se ob tem prav zabavala. Metulj Matic je tako spoznal Noro na drugačen način, kot so jo videli njeni sošolci. V njej je prepoznal dobro in preprosto, pozitivno, lepo, pametno, prijazno, razigrano in vsekakor posebno metuljčico. Zaljubil se je vanjo in ona vanj.

Nekega dne so prišli do njega njegovi prijatelji. Prosili so ga, naj preneha sodelovati s čudaško metuljčico in se naj rajši pridruži njihovi skupini, saj bo tako imel večje možnosti za zmago na plesnem tekmovanju. Vendar metulj Matic ni sprejel povabila svojih prijateljev. Zaradi tega so bili jezni nanj in ga v celoti odrinili iz svojega kroga metuljev. Matic se ni zmenil zanje. Verjel je v metuljčico Noro in v sebe ter v njun ples in točko, ki sta jo skupaj sestavila.

Bližalo se je novo leto in z njim veliko tekmovanje. Vsi so bili na trnih, kdo bo veliki zmagovalec. Trudili so se vsi. Učitelji so odlično pripravili prostor in okrasili dvorano. Ko sta vanjo vstopila Matic in Nora, so bili v njej zbrani že vsi tekmovalci. Požela sta val zasmehovanj. Vendar se nista zmenila zanje. Odločno sta vkorakala v dvorano in se ogrevala zase.

Nastopil je čas, ko sta prišla na vrsto. Metuljčico je bilo strah, bila je negotova in neprepričana v svoje znanje in sposobnosti. Strah jo je bilo, če se bo zapletla v svoje dolge noge, če bo pozabila korake, če bodo vsi gledali le njeno veliko piko na krilu…Vendar jo je Matic ohrabril, ji povedal, da je najboljša plesalka, kar jih je kdaj srečal in da verjame vanjo in v njun trud in ples. S tem jo je potolažil, kajti verjela mu je. Zopet je zbrala pogum. Matičeve besede so delovale nanjo spodbudno in odločila se je, da bo verjela vase in v to, kar zmore. Rekla si je, da bo dala vse od sebe.

In res. Njun nastop je bil odličen, zmagovalen. S svojim plesom in petjem sta zaprla usta vsem sošolcem in sošolkam, ki so ju doslej zbadali in zasmehovali.

Dokazala sta jim, da sta sposobna plesalca in pevca. Zmogla sta kljub temu, da so ju vsi zavrnili, zasmehovali in zbadali. Tako sta dokazala, da sta boljša od njih. In ne samo kot pevec in plesalka, temveč kot osebi. Sošolci in sošolke so tako spoznali, da so se skrajno neprimerno obnašali in jih je bilo zaradi tega sram. Na koncu so jima iskreno čestitali in se jima opravičili za vse storjeno. Matic in Nora sta bila zopet sprejela v družbi.

Dragi bralec in bralka. Zavedaj se, da imajo besede veliko moč. Zato pazi, kaj misliš in govoriš. S svojimi besedami lahko na druge vplivaš ali dobro ali slabo. Naj bo tvoja misel in beseda dobra. Govori pozitivne stvari in spremeni svet na bolje.