Glasovalna številka: PR108

Lara Njeguš

EMINE PRIGODE

OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert

 

Na koncu ulice je bela hišica. V njej živi desetletna Ema z mamo Anito, očetom Janezom, bratcem Žanom, ki je že upihni pet svečk, psičko Piko in mačkom Tacom.

Ema je vitke postave, ima dolge svetle lase, ostrižene na paža. Rada se zabava s prijateljicama in svojima živalcama. Izvrstno zna igrati na violino. Njen bratec pa je čisto nasprotje. Žan je prava mala pošast na dveh nogah. Zelo je živahen, rad nagaja Emi in vedno kaj ušpiči. Oh, takšni so menda mlajši bratci.

No, sedaj pa k drugim temam. Petek, dvajsetega, je bil poseben dan, mamin rojstni dan. Ema se je ta dan v šolo odpravila s kolesom, čeprav se vedno vozi s šolskim avtobusom. Nadela si je črno čelado, sedla na kolo in v manj kot desetih minutah je bila v šoli.

Odhitela je v knjižnico, kjer jo je že čakala Nika, njena najboljša prijateljica. Ema si je izposodila knjigo o božiču, nato pa sta skupaj stekli v razred. Šolske ure so prehitro minevale.

Po končanem pouku sta odhiteli na kosilo. Ema je tako hitro pojedla, da se ji je začelo kolcati. Potem se je s kolesom odpeljala do cvetličarne, da bi izbrala darilo za mami. Pogled se ji je ustavil na belih vrtnicah in srebrni vazi. Malce se je še razgledala po drugih stvareh, a dišeče vrtnice so bile prekrasne. Vedela je, da bo mami takšno darilo všeč. Plačala je in se odpeljala proti domu.

Ustavila se je še v trgovini, da je kupila kavo.

Ko je prišla domov, je darilo skrila pod posteljo, da ga slučajno ne bi opazil Žan. Urini kazalci so se pomikali proti drugi uri, ko je oče  pripeljal Žana, sam pa je odšel na sestanek.

Žan je seveda Emo prosjačil, naj se z njim igra, vendar je raje odšla v sobo, da bi naredila domačo nalogo. Obljubila mu je, da se bosta igrala kasneje. Žan se je v svoji sobi igral z bagrom, ko je Ema odprla vrata. Nekaj časa sta se skupaj igrala, potem pa je Ema zdrvela po lesenih stopnicah naravnost v pralnico. Vzela je čistila, pomila po tleh, pobrisala prah in skuhala kosilo, špagete s sirovo omako.

Vse je bilo pripravljeno, tudi darilo za mami. Ema jo je želela razveseliti za njen praznik. Kot tornado je Žan pridrvel v kuhinjo. Ni veliko manjkalo, da ne bi z mize padli krožniki in vaza. Takrat pa so se zaslišali mamini koraki. Žan je zdrvel proti vratom, takrat pa …

Razbita vaza na tleh. Groza. Slišalo se je Emino hlipanje. Mama jo je hotela potolažiti. Žan pa je vse dogajanje spremljal iz hodnika. Ema se je tiho jezila na mlajšega brata. Ves žalosten je pricapljal do nje in se ji začel opravičevati. Mama pa je dodala, da je vesela, ker je skuhala kosilo in pospravila po stanovanju. Rekla je, da bi bila vesela tudi samo čestitke. V tistem trenutku se jim je pridružil še oče. Sedli so za mizo h kosilu. Oče je pohvalil Emo, ker je bila omaka tako okusna.

Potem pa spet vse po starem: oče je bral časopis, mama pospravljala, Žan nagajal Emi,  Ema vadila violino, Pika in Taco počivala na blazini …