Glasovalna številka: PR109

Ema Kostanjevec

LUKOVA SKRIVNOST

OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert

 

Ob potoku, ki se vije mimo male vasice, stoji lična hišica z zelenimi polkni. V njej živijo dvanajstletni Luka, ki obiskuje 7. razred, petnajstletna sestra Ana, ki je devetošolka, oče, mama in babica. Na drugi strani potoka imajo velik travnik, ob hiši pa vrt. Sredi travnika je kozolec, pod njim pa miza, klopca in viseča mreža. Tukaj poleti radi posedajo vsi člani družine. Pogovarjajo so se o vsakdanjih opravilih in igrajo namizne igrice.

Luka ni rad hodil v šolo, ni mu šlo dobro, poleg tega pa sta bila v njegovem razredu še Leon in Simon. Leon je bil včasih Lukov najboljši prijatelj. Skupaj sta preživljala popoldneve, kolesarila in uganjala norčije, dokler ni v njihov razred prišel Simon, postaven, svetlolas  fant. Veljal je za prijaznega najstnika. A ni bilo tako. Ni maral Luke, kar naprej ga je zmerjal, da je piflar. Norčeval se je iz njega, ker je nosil očala in zobni aparat. Ker pa se je Leon družil z Lukom, tudi njega ni maral. Vsak dan ju je zmerjal in pridružili so se mu še ostali fantje. Pa tudi nekatera dekleta. Leon pa je imel tega že dovolj, da ga niso marali samo zaradi Luke, zato je tisti dan, ko je bil Luka bolan, odšel do Simona in mu odločno povedal, da Luka ni več njegov prijatelj. Luka se je čez dva dni vrnil v šolo, v garderobi sta ga čakala Leon in Simon. Brez vzroka sta ga začela zmerjati. Luki ni bilo jasno, zakaj ga zmerja tudi Leon. Njegove oči so postale žalostne in izza očal so mu privrele solze. Bil je razočaran. Sklenil je, da se po pouku pogovori z Leonom. Minila je šesta šolska ura in urno je stekel za njim v garderobo. Prijazno ga je vprašal, zakaj ga zmerja. Leon pa mu je osorno odvrnil, da ga noče imeti za prijatelja, ker ima tega dovolj, da tudi njega ne marajo. Luka je žalosten odšel domov. Nihče ga ni potolažil, niti sestra Ana, ki ga po navadi nasmeje tudi v najtežjih trenutkih.

Čez čas se je že navadil, da ga zmerjajo in se za to sploh ni več zmenil. Nekega dne pa mu je prekipelo. Fantje so se z igrišča vrnili v razred, ko je Leon pred vsemi učenci povedal skrivnost, ki mu jo je zaupal Luka, ko sta bila še prijatelja. Cel razred je bruhnil v smeh. Luka se ni mogel zadržati, z vso močjo ga je udaril po glavi. Leon je padel na tla, z rokami se je držal za glavo in glasno zajokal. Luka se je zresnil. Vedel je, da tega ne bi smel storiti. Žal mu je bilo, ker je tako ravnal. Prisedel je k njemu, ga toplo objel in se mu opravičil. Tudi Leon je spoznal, da je ravnal napačno.

Odpustila sta drug drugemu in znova postala prijatelja.