Glasovalna številka: PR126

Maša Mislovič

NOV ZAČETEK

OŠ Mladika Ptuj

 

Osebe:

JANA, 16-letna srednješolka

JANINA MAMA

JANIN OČE

LUCIJA, Janina prijateljica

MATJAŽ, Janin  fant

PRIZOR

 

Jana je živahno rdečelaso pegasto dekle. Je 16-letno dekle, ki hodi v srednjo šolo. Zelo je pridna in tudi njene ocene niso slabe. A zadnje čase ji nič ne gre po načrtih. Še posebej slab je ta teden. Vsak dan je hujši. V sobi je, vrata so zaklenjena, hoče biti sama, sitna je, utaplja se v solzah in piše v svoj dnevnik.

 »Dragi dnevnik! 

Danes mi gre vse narobe. Zjutraj sem se skregala z mamo. Fant me je pustil, pa še cvek sem dobila pri matematiki. Kaj naj naredim? Zvečer pa še imam ta butast trening.«

Njena mama je majhna ženska s črnimi kratkimi lasmi. Zelo hitro postane zaskrbljena, zato Jani ni lahko. Mama je tokrat še  bolj zaskrbljena, saj se sprašuje, kaj se dogaja s hčerko.

Mama potrka na Janina vrata.

MAMA: Ljubica! Si v redu? Kako je bilo v šoli?

JANA: V redu sem. Samo malo. (malce zbegano)

MAMA: No, le pridi nekaj pojest. Nisi še jedla, odkar si prišla iz šole.

JANA: Takoj pridem.  (odpre vrata, se nasmehne in veselo pride k mizi)

Jana se  dela, kot da je vesela, da ji v šoli gre super in se mora toliko učiti, da nima časa za hrano. Veselo se pogovarja z mamo in očetom, saj ne želi, da bi kaj posumila. Nato pa je čas, da se odpravi na trening odbojke.

 

 

 

PRIZOR

Na igrišče  pride zelo pozno, zato se  mora hitro preobleči in obuti športne copate. Na odbojki pa je tudi njena prijateljica Lucija. Lucija je visoka rjavolaska, obvlada  odbojko in je zelo dobra učenka.

Srečata se v garderobi.

LUCIJA: Oj! Kako si?

JANA: Grozno.

LUCIJA: Kaj sta se zopet skregala z Matjažem?

JANA: Ja. Ne vem, ali  je z mano kaj narobe al' z njim. Zadnje čase se ves čas kregava.

 LUCIJA: Pa daj, pusti ga že enkrat, saj vidiš, da je tepec. Pa za vsako gleda. (Lucija se razjezi)

JANA: Ja, menda imaš prav. Pustiva že to. Greva hitro, ker sva že pozni, da se ne bo trenerka spet na naju drla. (obe pohitita na igrišče)

Lucija in Jana v garderobi.

Po treningu se z Lucijo še kar nekaj časa pogovarja. Ta pogovor ji prija, saj se mora  nekomu potožiti. Nato se odpravita domov.

PRIZOR

Ko  pride Jana domov, je zelo lačna. Doma je oče, ki je okrogel majhen možakar z zelo zabavnim karakterjem.

JANA: Večer. Doma sem. Imamo kaj  jesti? Sestradana sem!

OČE: Zdravo, Jana. Mama je šla na telovadbo. Večerja pa te že čaka v hladilniku. Pridi, tukaj v jedilnici sem.

JANA: (odpre hladilnik) Too, puding! (z očetom sedeta za mizo)

OČE: Kako je bilo v šoli?

JANA: Super.

OČE: Jana, danes me je klicala tvoja razredničarka. Mi želiš kaj povedati?

JANA: Ati, ne bodi jezen. Ena sem dobila. Učila sem se, ampak mi ni šlo …. (se zamisli), pa vama nisem upala povedati, ker sem mislila, da bosta razočarana.

OČE: Oh. Jana, zakaj nama nisi povedala. Bi pa rekla nekemu inštruktorju, da ti pomaga. Pa nič ne skrbi. Ti se le pridno uči, si boš že popravila to oceno.

JANA: Hvala, ati. Bom si popravila, obljubim. Sedaj pa grem pod tuš in spat. Petkovi treningi me vedno utrudijo. Lahko noč.

OČE: Lahko noč.

 

PRIZOR

Naslednji dan se prevesi v čudovito soboto. Sije sonce in na nebu ni niti oblačka. Jana se zbudi dobre volje.

JANA (pogleda na uro): Ojoj, 10 je že.

Mama pride od frizerja z novo pričesko. Nova barva ji odlično poudari njene modre oči.

MAMA: Dobro jutro, zaspanca. A še nista vstala? Ura je že pol enajst.

OČE: Ta blond pa ti res pristaja. In ti kodri. Prav čudovita si, ljubica. 

MAMA: Oh, Tomaž, daj no, ne laskaj in nam raje pripravi malico. Saj sem bila vendar skoraj tri ure pri frizerju. Lačna sem kot volk.

OČE: Prav, prav. Čez pet minut pridi na jajca na oko in pečeno slanino. Jana,  mizo pripravi, prosim.

JANA: (na široko zazeha) Takoj.

Jana, mama in oče se smejejo in se pogovarjajo o vsem mogočem. Nato pa se oče in mama odpravita po nakupih. Najprej po nujne stvari, potem pa še na kavico.

Jana gre v kopalnico, se obleče in se spravi za zvezke. Naenkrat  zasliši zvonec. Le kdo bi lahko to bil? Gre odpret vrata in zagleda svojega bivšega fanta Matjaža. Namerava  mu že zaloputniti vrata pred nosom, vendar jo  prosi, naj ga posluša.

MATJAŽ: Jana, prosim, poslušaj me!

JANA: Kaj bi rad? Konec je med nama. (hoče zapreti vrata)

MATJAŽ: Oprosti. Jaz sem bil kriv. Prosim, daj mi še eno priložnost!

JANA: Ti si končal z mano. Nočem te več videti. Nisi me vreden. (zaloputne vrata)

Jana in Matjaž sta za vedno prenehala govoriti. Učila se je in si matematiko popravila na štiri, in to že naslednji dan. Mami in očetu je vse povedala. In - en dan ji je spremenil življenje. V dnevnik je še zapisala:

» Jutri je nov dan. Včeraj je še bil ves temačen in grd, danes pa je čisto nov začetek.«