Glasovalna številka: PR143

Lili li Dobnik

DRAGOCENA ROŽA

OŠ Kidričevo

 

POGLAVJE – SANJE ALI RESNIČNOST

 

Flora je bila navadna deklica iz Floride. Ne popolnoma navadna, saj so bili njeni starši ločeni, ampak skoraj. Stara je bila 15 let in imela povprečno višino in težo za njeno starost. Imela je črne lase in črne oči, saj sta bila oba starša iz Azije: mama z Japonske in oče iz Južne Koreje.

Imela je veliko prijateljev, a samo eno najboljšo prijateljico po imenu Jenny. Jenny je bila pravo nasprotje Flori, čeprav so njeni starši bili tudi ločeni. Jenny je imela blond lase in modre oči. Bila je zelo visoka in zelo vitka. Čeprav sta si bili različni, pa ju je povezalo to, da sta imeli obe rojstni dan 9. marca. Imeli sta tudi prijateljico Miro. Njeno pravo ime je Kim Mi-Rea. Bila je dokaj podobna Flori, ampak se nista veliko družili, saj je Mira bila nova na njihovi šoli.

 

Flora, Jenny in Mira so se sprehajale po parku. »Mira je zelo zabavna in zanimiva oseba,« je pomislila Flora. Naenkrat začne Florin telefon vibrirati in nenadoma se začne zelo glasno predvajati Florina najljubša pesem. Nemudoma se oglasi. »Flora, draga, oprosti, da te motim,« je rekel znan glas po telefonu. Bila je Florina mama. Njen glas je prepoznala po njenem naglasu in zelo slabi izgovorjavi ter obliki povedi, saj njena mama ni bila tako dobra v angleščini. »Dobre novice imam, no, po mojem mnenju so dobre, ampak se mi zdi, da tebi ne bodo všeč,« je nadaljevala njena mama. Z mirnim glasom je rekla: »Selimo se.«

Flori je telefon skoraj padel iz roke in z vsemi močmi je zadrževala solze. »K-kaj?« je končno spregovorila. Mama je nadaljevala: »S tvojim očetom sva se odločila, da se bova ponovno poročila in se odselila v njegov rojstni kraj Busan.« »Kdaj?« je vprašala Flora. »Med počitnicami, po koncu tega šolskega leta,« ji je odgovorila mama. »A ... Umm ... Se vidiva ob sedmih, mami, mi lahko takrat razložiš,« je hitro rekla Flora in prekinila klic. »Flora, je vse v redu?« jo je vprašala Mira. S tesnobo v srcu ji je odgovorila: »Selimo se.« »Kaj?! Kdaj?!« sta rekli Mira in Jenny naenkrat. »Poleti se selimo v Busan,« je na robu solz rekla Flora. Mira se je spomnila, da se bo njena družina tudi preselila tja. »Mi se tudi selimo tja!« je rekla Mira. Jenny ju je prizadeto pogledala in rekla: »Kaj me samo tukaj puščata?« »Te bova kdaj poklicali,« je rekla Mira. »Uh, punci, mami sem rekla, da se ob sedmih vrnem. Ura je že 6:42. Bolje, da grem,« je žalostno rekla Flora. Hitro se je odpravila proti domu in Mira je za njo zakričala: »Pokliči naju, ko boš imela čas!« »V redu!« ji je odgovorila Flora in nadaljevala svojo pot domov.

Flora je pozvonila, saj je pozabila ključe doma, in mama ji je odprla vrata ter jo objela. »Pojdiva noter,« je rekla. Za mizo je zagledala svojega očeta in tudi njega objela. Nemudoma pa je rekla: »Imam nekaj vprašanj.« »Najbolj me zanima, kje bom nadaljevala šolanje,« je takoj začela. Oče ji je odgovoril: »V Busanu je šola, ki jo boš obiskovala, in ko z njo opraviš, boš odšla na Busanovo Nacionalno univerzo.« »Ampak jaz ne znam korejščine,« je zaskrbljeno rekla Flora. »Do selitve in tudi v Busanu te bo privatni učitelj učil korejščino,« ji je z nasmehom odgovoril oče. »Hm, bom raje razmišljala pozitivno,« je na glas razmišljala Flora. »Vsaj Mira se tudi seli ta!« si je veselo rekla. Počasi je odšla v svojo sobo, ampak se je njena mama spomnila nečesa: »Skoraj bi pozabila, draga Flora. Ime ti bova spremenila na Park Bo-yeong, da ne boš tako drugačna. Izbrala sva pomen 'dragocena roža', tako da je podobno tvojemu pravemu imenu. Midva te bova od sedaj klicala oboje, in sicer Flora in Bo-yeong, tako da moraš vedno odgovoriti.« Flora je zgrožena odšla v svojo sobo. »Bo-yeong, kakšno ime je to,« je pomislila Flora. »Nisem dragocena roža, ampak Flora Alexa Park Smith in nobena Park Bo-yeong!« je jezno šepnila.

Flora se je umila in odšla spat.

Sanjala je o tem, kako so jo na novi šoli imeli vsi radi, ker je bila tako drugačna. Bila je najbolj popularna in vsi so jo ljubili. Ampak naenkrat se je zbudila in sanj je bilo konec.

 

 

POGLAVJE – ZADNJI DNEVI ŠOLE

 

Flora se je zbudila in pogledala na koledar in že je bil maj. Hitro je vstala in še enkrat pogledala, ker ni verjela svojim očem. »15. maj je že?« je zakričala. Njena mama je prihitela v sobo in Floro zaskrbljeno vprašala, kaj je narobe z njo. »Mama, čez en mesec se selimo!« je rekla Flora po korejsko. Flora je morala s starši govoriti korejsko, da se navadi na novo življenje v Busanu. »Dragica, umiri se, saj to je še veliko časa,« jo je pomirila mama. Nato je dodala: »Pohiti, pouk se ti začne čez uro, ti pa še iz postelje nisi zlezla.« Flora je odšla v kuhinjo, kjer je zagledala očeta in njenega učitelja korejščine, ki sta se pogovarjala. Jedla je zajtrk in poslušala, o čem se pogovarjata. V tistem trenutku je ugotovila, da razume vse, saj je razumela poved 'Gospodična Bo-yeong napreduje in gre ji zelo dobro'. Sama pri sebi se je nasmejala in do konca pojedla zajtrk.

Flora je stekla v šolo, saj je skorja zamujala. Na poti se je zaletela v fanta in padla sta. Flora se je začela hitro opravičevati in nadaljevala svojo pot. Hitela je proti šoli, fant pa je gledal za njo in si mislil: »Upam, da jo še kdaj srečam.« Flora je prispela v razred tik pred začetkom pouka ter se kot po navadi usedla zraven Jenny in Mire. »Kje si bila?« je zaskrbljeno vprašala Jenny. »Pozno sem se zbudila,« je Flora po pomoti odgovorila v korejščini. »Kaj? Po angleško povej,« se je pošalila Jenny. Mira je hitro prevedla in rekla: »Jen, Flora je rekla, da se je pozno zbudila.« »Flo, zmedena si. Naslednjič pojdi prej spat,« je Flori rekla Jenny. Naenkrat je zavladala tišina, saj je v razred prišla učiteljica. »Se opravičujem za zamudo, ampak imeli smo pomemben sestanek o vaših razredih,« je začela uro učiteljica. »O čem?« je drzno rekel Mikah. »Razpravljali smo glede števila učencev. Naslednje šolsko leto vas bo v razredu samo devetindvajset, kar pomeni, da ste lahko učenci A- in B- razreda združeni v en razred,« mu je odgovorila učiteljica. »Kdo se seli?!« je jezno zakričal Mikah in v razredu je zavladal kaos. Floro in Miro je bilo strah, zato nista dvignili roke. »Gospodični Flora Alexa Park Smith oz. Bo-yeong Park in gospodična Mira Toder Kim oz. Mi-rea Kim ter učenec iz B- razreda,« je izjavila učiteljica. Ves razred ju je pogledal. »Hej, Mira in Flora, hvala!« je sarkastično rekel Mikah. »Zaradi vajinih družin bomo morali biti v enaki učilnici kot bedaki iz B-razreda!« je jezno rekel Mikahov prijatelj Sebastian. »Učenci, umirite se ali pa boste ostali v šoli po pouku!« je zagrozila učiteljica in vsi so utihnili razen Mikah. »Pojdita nazaj v Severno Korejo, od koder sta prišli! Bedakinji!« je zakričal Flori in Miri, preden se je usedel. »Mikah, pojdi iz razreda k ravnateljici!« je rekla učiteljica in Mikah je odšel. Flora in Mira sta ga zgroženo gledali, kako je hodil do vrat in jima, preden je izstopil, pokazal sredinca. »Dekleti, opravičujem se za to,« je rekla učiteljica. »Preostalo je samo še deset minut, tako da se lahko pogovarjate, ampak doma morate opraviti naloge v delovnem zvezku od str. 75 do 83 ter preberite poglavja 5, 6 in 8 v vaši knjigi,« je rekla učiteljica. Jenny je imela po šoli obveznosti, tako da je, tako kot nekateri njeni sošolci, začela delati domačo nalogo. Flora in Mira pa sta se začeli pogovarjati po korejsko, da ju ne bi nihče razumel. »Mikah je bil tako prijazen do naj...« je začela Mira, nakar jo je prekinil Sebastian. »Hej! Kim Jong-Un! Nehaj govoriti o Mikahu!« je začel in njegova skupina prijateljev se je začela smejati. Vsi ostali so jih zgroženo pogledali in učiteljica je jezno zakričala: »Sebastian, takoj mi izgini izpred oči in se pridruži tvojemu prijatelju pri ravnateljici! Takšne diskriminacije ne toleriramo!« Sebastian se je vstal in mirno odšel. Mira je pogledala Floro in videla je jezo v njenih očeh. »Pomiri se,« je rekla, tokrat po angleško. »Če še ena oseba omeni Severno Korejo, jo bom udarila,« je jezno rekla Flora. Zazvonil je šolski zvonec in odšli so v učilnico za geografijo. Vsi so se posedli in vrata so se odprla, ampak v razred ni prišla učiteljica, pač pa Mikah in Sebastian. Mira je pogledala Floro, ki ju je gledala s smrtnim pogledom. »Danes pa bo dolg dan,« je pomislila Mira.

Učiteljica je zamujala in po tridesetih minutah glasnega kričanja in nasploh nemira je končno vstopila v razred. »Dragi otroci, se opravičujem, imeli smo sestanek o potencialni izključitvi dveh učencev iz naše šole,« je vsa zadihana rekla. »Danes ne bomo jemali snovi, tako da imate sedaj še petnajst minut časa, da se lahko v normalnem tonu pogovarjate,« je še nazadnje rekla in se usedla za kateder ter začela izpolnjevati neke liste. Začelo se je šepetanje in od besed, ki jih je bilo mogoče slišati, so bile najpogostejše Mira, Flora, Mikah in Sebastian. Po nekaj minutah pa je eden izmed učencev učiteljico vprašal: »Mogoče smete povedati, katera učenca bosta mogoče izključena in zakaj?« »Trenutno še ne, ampak se bomo učitelji na jutrišnjem sestanku pogovorili o tej temi in po tem sestanku vam bom verjetno lahko povedala,« je odgovorila učiteljica. Učenci so se razočarani pogovarjali naprej.

Po štirih urah je dan minil in Mira, Flora ter Jenny so se peš odpravile domov. »Hej, um, lahko vprašam, uh, raje ne,« je nekaj zamomljala Jenny. »Kaj, Jenny?« sta jo začudeno pogledali Flora in Mira. »Ja, no, ne vem,« je nervozno nadaljevala Jenny. »Jen, povej, prosim!« je rekla Flora. »V redu ... Po šoli se širijo govorice, da sta vidve zaljubljeni druga v drugo,« je tiho rekla Jenny. »Kaj? Kdo je to rekel?« zakriči Flora. »Mikah,« šepne Jenny. Flora izgovori nekaj japonskih in korejskih kletvic in Mira jo začne miriti. »Kaj sem mu naredila?« v solzah reče Flora. »Saj je v B-razredu njegova punca. Ne vem, zakaj se pritožuje!« naprej cvili. »Kaj še nisi slišala novice?« naenkrat reče Jenny. »Anabelle, Mikahova ''punca'', ga je varala s Trishom iz B-razreda,« reče Jenny Flori. »Ni Anabelle od Brucea in Barneya sestra?« vpraša Mira Jenny. »Ja, in onadva sta tudi v B-razredu, zato Mikah sovraži B-razred,« ji odgovori. »Logično!« na glas pomislita Flora in Mira. »Joj, koliko je ura. Pozna bom!« zakriči Flora. »Se vidimo!« reče Flora in odteče domov.

 

 

POGLAVJE – VZLET

 

Prišel je dan. »Flora! Zbudi se! Let imamo čez štiri ure!« je Floro budila njena mama. Flora je žalostno pogledala po njeni pusti sobi. Nikjer ni razmetanih oblačil, ni njenega računalnika, Kali, njena muca, je počivala na tleh, samo prazne omare in predalniki so še bili v njeni sobi. Odšla je na sprehod po hiši. Nikjer nobene slike, v kopalnici nobene brisače, v hladilniku le današnji zajtrk in še tega je mama dala na mizo, da ga lahko pojedo. Flori pade solza iz očesa, ko še zadnjič pogleda skozi okno na podstrešju. »Miami, pogrešala te bom,« reče pri sebi in gre nazaj v pritličje zajtrkovat. »Bo-yeong, dobro novico imava. Mi-rea bo na istem letu kot mi in ker obe družini, Park in Kim, veva, da vama je težko, smo se dogovorili, da bomo na letalu sedeli skupaj,« hitro reče Florin oče. »In še živeli bomo v isti stolpnici, samo eno nadstropje narazen!« je navdušeno rekla Florina mama. Flora se je nasmejala. Bila je srečna. Najraje bi kričala, ampak je bil tam tudi njen učitelj korejščine in se ni želela osramotiti pred njim. Flora je pojedla zajtrk in odšla po Kali, da jo da v kletko. »Kali! Kje si?!« kriči Flora po hiši, ko jo končno najde delno za omaro s sliko v ustih. Na sliki so Flora, Jenny in Mira. Flora vzame sliko, Kali da v kletko in sliko še enkrat pogleda. »Pogrešala te bom, Jenny,« reče s solznimi očmi. »Flora, gremo!« zasliši mamo in s Kali v eni roki, kovčkom v drugi in sliko v ustih odteče do vrat. Kovčke dajo v prtljažnik, Kali na zadnje sedeže in se odpravijo do letališča. Na letališče prispejo in počakajo na družino Kim. Flora zagleda Miro in objameta se. »Glej to!« reče Flora in Miri pokaže sliko, ki jo je našla Kali. Mira in Flora začneta glasno jokati. »Rojstni dan od Jenny je bil, ko smo se slikale!« je jokala Mira. »Punci, pridita, da ne bomo leta zamudili!« ju je poklicala Florina mama in skupaj so odšli na letalo. Flora in Mira sta se usedli in vzleteli so. Nekaj časa sta še obujali spomine na Jenny in Ameriko, a sta po nekaj urah zaspali. Ko sta se prebudili, sta zagledali nekaj stolpnic. »Mira, poglej!« je rekla Flora in pokazala na južnokorejsko zastavo. »Od zdaj naprej nisva več Mira in Flora, ampak Mi-rea in Bo-yeong,« je rekla Flora nekam navdušeno. Družini sta polni veselja odšli v stanovanji in se raztovorili. Kali je zadovoljno skakljala naokrog in vzdušje je bilo imenitno. »Bo-yeong, a ni Busan tako lepo mesto?,« je navdušeno rekla mama. »Seveda!« je vsa srečna odgovorila Flora. »Poglejmo si šolo, ki jo bo Bo-yeong obiskovala!« je predlagal Florin oče in odšli so do Florine bodoče šole. Tam so se dogovorili o Florinem šolanju in preverili Florino znanje korejščine. Po dogovarjanju so se odpravili domov.

Tisti dan sta se Mira in Flora odločili, da bosta odšli na sprehod do parka.

 

 

POGLAVJE – SOLZA

 

Mira in Flora sta se usedli na klop ter se po korejsko pogovarjali o Jenny in njuni domovini. Naenkrat pa mimo pride skupina ljudi, približno enako starih kot onidve, ki je bila zelo očitno pijana. Eden izmed njih je pogledal Floro in rekel: »Hej, svinja! Kaj pa če bi šla v neko pečico, mogoče bi pokurila to svojo maščobo. Saj ne, šalim se. Take debelosti še peč ne bi mogla rešiti!« Njegova skupina prijateljev se začne smejati. »Min Jeong-yeon sem, ker vem, da te zanima,« še reče in gredo naprej.

Flora zgroženo gleda. Najprej njih in potem sebe in to nekajkrat ponovi. »Daj no, Flora, saj veš, da nisi debela,« jo tolaži Mira. Ampak Flora ji ne odgovori, samo razmišlja. Pogleda naokoli in vse, kar vidi, so plakati korejskih deklet, ki so zaradi svoje zaposlitve v tem poslu suhe, ter se začne primerjati z njimi. »Flora, saj sama veš, da si bila skoraj anoreksična v ZDA, čisto v redu si,« jo je naprej tolažila Mira. Ampak Flora še vedno ni rekla nič. »Pojdiva domov,« je predlagala Mira.

Flora je prišla domov skoraj zgrožena. Mama je pripravila večerjo in začeli so jesti. Začela. Jedla sta samo Florin oče in mama. »Bo-yeong, zakaj ne ješ?« je čez nekaj minut vprašala Florina mama, ampak Flora se je le vstala in odšla v svojo sobo. »A sem res tako debela? IU ima tako tanke noge in Jessi ima tako raven trebuh. Rada bi bila kot onidve. Slavni sta in še vitki. Od sedaj naprej ne bom jedla več nič, samo tri jabolka na dan in en kos kruha!« si je rekla Flora. Ampak ni se držala diete, dokler ni prišla šola. Na prvi šolski dan ga je zagledala. Jeong-yeon. Ves čas sta se buljila, tudi takrat, ko sta se Jeong-yeon in njegova punca, kateri bi naj bilo ime So-ri, zalizovala v njunem kotu. Tisti dan se je Flora doma prvič namenoma urezala z britvico.

Naslednjih nekaj tednov je Flora upoštevala njeno smrtonosno dieto. Edino, kar je bilo dobro, je bilo to, da je res shujšala. Ampak ni bila zdrava. Stara je bila 15 let, visoka 165 cm in tehtala je zelo nevarnih 41 kg. »Bo-yeong, kaj je s tabo?!« ji je enkrat rekla mama. »Niti sama ne vem,« ji je psihopatsko odgovorila Flora. »Kdo ti je to naredil?!« je zakričala Florina mama. »Jeong-y-y-eo-n-n-g,« je z neprijetnim nasmehom rekla Flora. »Kako se piše?!« je kričala njena mama. Flora ji ni odgovorila in mama jo je zgrabila za roko, ko je naenkrat zagledala vsaj 10 ureznin in na drugi še 3. »Flora!« je začela jokati njena mama. »B-o-yeo-eo-ng,« jo je popravila Flora. »Meša se ti!« je rekla in jo odvlekla v avtomobil. »Kam grema?« je vprašala Flora. Mama ji je s težkim srcem odgovorila: »V Busanovo bolnišnico.« »Na varno,« je še dodala. Po nekajminutni vožnji sta prispeli. Mama jo je za roko vlekla v ustanovo in takoj so začeli Floro oz. Bo-yeong zdraviti. Mama je povprašala zdravnike, kako dolgo jo bodo zdravili, in ko so ji sporočili, da vsaj tri tedne, je mama to informacijo takoj posredovala šoli.

Naslednji dan se je novica razširila, saj je So-ri hči ravnatelja šole. Vsi so povpraševali Miro, kaj se je zgodilo, ampak ona je le molčala, dokler ni do nje prišel Jeong-yeon. »Mi-rea, kako kaj tisti prašiček v bolnišnici?« jo nagovori Jeong-yeon. Mira ga s smrtnim pogledom pogleda v oči. »Jeong-yeon Min, Min Jeong-yeon. Kdo misliš, da si?« ga je s skoraj jeznim glasom vprašala Mira. »Uh ... Um ... Ja,« je začel. »Ne!« je zakričala Mira. »Misliš, da si kul in lep in da te imajo punce rade. Ampak kaj si?« nadaljuje. »Jeo...« želi nadaljevati Jeong-yeon, ampak ga Mira prekine. »Samo zdrava dekleta spravljaš na rob smrti, v depresijo, anoreksijo, bulimijo in podobno. Ker je tako smešno! Da ena oseba trpi, je že dovolj, samo da pa še trpijo njena družina, prijatelji, tega pa ne morem prenesti. Taki frajerji, kot si ti, si ne zaslužijo popularnosti, ki jo imajo,« mu še naprej govori Mira. Zajame sapo in še konča svoj govor: »Mojega spoštovanja nimaš, saj to, kar si naredil moji najboljši prijateljici, je nezaslišano! Če umre, boš ti imel to na svoji vesti in ne bom ti dovolila, da to pozabiš!« Tako Mira še zadnjič pogleda Jeong-yeona, ki vanjo gleda zelo prestrašeno, se obrne in gre vstran. Jeong-yeon pa samo gleda za njo. Naenkrat se nečesa spomni. Hitro steče za Miro. »Od kod si?« jo vpraša. »Zakaj te zanima? Da se še iz moje narodnosti norčuješ?« mu jezno reče Mira. »Ne, a sta vidve mogoče iz Floride?« vpraša. Mira ga prestrašeno pogleda in brez besed odkoraka vstran.

»Bo-yeong!« Ta glas Flora vedno prepozna. Bila je Mira. »Mi-rea!« je vzkliknila Flora in dekleti sta se objeli. »Kako dolgo sem že tukaj?« je vprašala Flora. »Dva tedna, ampak te bodo verjetno že odpustili čez tri dni, ker zelo dobro napreduješ. »Kako kaj teža in ureznine?« previdno vpraša Mira. »Ureznine so se zacelile, ampak se poznajo, s kilogrami pa sem prišla na petdesetico!« z nasmehom reče Flora. »Srečna sem zate!« pripomni Mira in ponovno se objameta. »Vsi v razredu že nestrpno čakajo!« začne Mira in ji pove vse, kaj se je na šoli zgodilo v zadnjem tednu. Dekleti se še zadnjič objameta in poslovita.

 

 

POGLAVJE – ZNANEC

 

Flora je po dveh tednih in štirih dneh bila končno odpuščena iz bolnišnice.

Prvi dan, ko je po tej izkušnji prišla v šolo, so jo vsi spraševali, kaj se je zgodilo, razen Jeong-yeon. On jo je tiho opazoval v kotu. Ampak tokrat brez prijateljev. Njegova bivša punca So-ri se je zalizovala z Ji-minom Kimom, njegova najboljša prijatelja Seok-jin in Min-ho pa sta ga zapustila in se začela družiti z Ji-minom. Po veliki količini vprašanj je Flora pogledala Jeong-yeona. Min-ho ga je potisnil s stola in v tem položaju se je Flori zdel nekam znan. Odhitela je do njega, da mu pomaga, saj sta Min-ho in Seok-jin še zmetala na tla njegove zvezke. »Ne rabiš pomagati,« ji je rekel. »Spominjaš me na nekoga,« je zamišljeno rekla Flora. »Hah, na koga?« je osorno rekel Jeong-yeon. »Ti povem po pouku,« je nasmejano rekla Flora in nadaljevala: »Se dobiva pred šolo!« Pouk se je začel in dan je hitro minil.

Po pouku je Jeong-yeon počasi šel pred šolo in vanj se je namenoma zaletela Flora. »Sem vedela!« je rekla. »Kaj hočeš od mene?« jo je vprašal Jeong-yeon. »Nisi od tukaj, a ne?« nadaljuje Flora, medtem ko mu pomaga pospraviti zvezke in liste. »Ha! Ja, iz Floride sem prišel, Miamija, če te zanima. Moja starša izvirata iz Kitajske, samo sta obsedena s Korejo in smo se zato preselili sem,« ji odgovori. »Vame si se zaletel lansko šolsko leto. Imam prav?« nadaljuje Flora. Jeong-yeon jo pogleda v oči. »Vedel sem,« je pomislil. Ampak prešinila ga je misel, da se pogovarja z dekletom, ki bi zaradi njega skoraj umrlo. »Oprosti,« reče in gre. Flora za njim samo žalostno pogleda. »Oprostim ti,« tiho reče in Jeong-yeon jo sliši. Obrne se in ji pomaha ter nadaljuje svojo pot. Flora mu z nasmehom pomaha in mu še reče: »Piši mi kaj! Ne zveniš kot slab prijatelj!« Jeong-yeon ji prikima in gresta vsak na svojo stran.

Ampak je res to konec …?