OSNOVNI PODATKI O KNJIGI:

Avtorica: Stella Kos

Izpovedni roman

212 strani, A5 format

Redna cena: 19,50 EUR

Spletna cena - s 25% popusta: 14,62 EUR

Za naročilo knjige oziroma morebitna dodatna pojasnila smo vam na voljo na tel: 01/756 98 62 ali na e-naslovu: smar-team-narocila@amis.net.

POVZETEK VSEBINE:

Isabella je tipična najstnica, ki kdaj pa kdaj, da bi ubežala težavam, poseže tudi po kozarčku česa močnejšega. Tudi usodni večer se začne povsem nedolžno; najprej klepet s prijateljico, seveda ob pivu, nato obisk diskoteke ... tu pa se spomin Isabelli ustavi. Naslednje jutro se zbudi na pol gola, kar daje slutiti, da se je zgodil najsrhljivejši scenarij - bila je posiljena! Da je res tako, se izkaže kaj kmalu; nosečniški test namreč potrdi njene strahove ...

 

IZSEK IZ KNJIGE:

»Si že doma?«

Gabriella se je osuplo odmaknila od kukala ter odklenila vrata. Ni pričakovala, da bo Izabella tako zgodnja, saj je običajno iz šole prihajala šele proti večeru. Rahlo je namrščila čelo, ko je sestro zagledala stati pred vhodom, in to oblečeno samo v razvlečen pulover.

»Si šla taka v Ljubljano?« se je zgrozila.

»Ja, zakaj?« se je namrščila Izabella.

»Ker nimaš bunde na sebi.«

»O, šit!« se je zdrznila Izabella in bolj sama zase izdavila: »Pozabila sem jo.«

»Kaj?!« je ostrmela Gabriella. »Greš iz šole in pozabiš bundo? Si normalna?«

Iza je zavzdihnila: »Nisem je pozabila v šoli.« Glave ni dvignila, saj si ni želela gledati sestrinega jeznega obraza.

»Zmešana si! Kje pa si bila, če smem izvedeti?«

»V zdravstvenem domu,« je šlo Izabelli težko z jezika.

»Si bolna?« se je prestrašila Gabriella in stopila nekaj korakov stran. »Če imaš slučajno kakšno novo gripo, mi takoj povej, ker se ne bi rada okužila!« Z robcem si je pokrila usta, da bi zaščitila dihala. Spomnila se je na izpitno obdobje, ki se je ravnokar začelo, ter na kup kolokvijev, ki so jo čakali. Vedela je, da junija vsega ne bo zmogla narediti, zato ni želela z ničemer odlašati.

Izabella je globoko vdihnila zrak skozi nosnice: »Noseča sem.«

Gabriella je široko odprla usta, kot bi bila pri zobozdravniku. »Kaj?!«

Med sestrama je zavladala popolna tišina. Nobena si ni upala spregovoriti, čeprav je mlajša začutila olajšanje. Ničesar ni več skrivala. Vsaj pred Gabriello ne.

»Me zajebavaš?« se je Gabriella nervozno zasmejala. Ni verjela njenim besedam.

»Ne.«

»Daj, tamala, nimam se časa še s tem zafrkavati! V petek imam nek butast izpit, na katerem sem lani že dvakrat padla, zato ga moram nujno narediti, če hočem naprej. Če bi se rada malo sprostila, greva lahko v soboto ven, ampak do takrat nisem pri volji, da bi poslušala tvoje traparije.«

»Ne zajebavam te!« je odločneje ponovila Izabella in zajela sapo. »Res sem noseča.«

Gabriellin obraz se je pomračil: »Resno?« Počasi je doumela, da se sestra ne norčuje.

»Ja, res,« je tiho zašepetala Izabella in poskušala zadržati solze, »desetega avgusta imam rok.«

»O, jebemti!« Gabriella je dvignila sestrino glavo in opazila solze v njenih očeh. »Iza, ti si noseča?« je počasi izgovorila. Prepoznala je sestrino bolečino in jo nežno objela. Z roko ji je segla čez hrbet in jo pogladila po razpuščenih laseh. Niti v sanjah si ni predstavljala, da bi se ji kaj takega lahko zgodilo. Spomnila se je, da je bila zadnje tedne res drugačna, vendar je vse pripisovala napetosti pred sprejemnimi izpiti. »Kako se je to zgodilo?«

»Ne spomnim se,« je Izabella zastokala.

Vsaka nova izjava je Gabriello še bolj vznemirila: »Kako to misliš, da se ne spomniš?!«

»Sredi novembra sva šli s Kiaro ven. Preveč sem spila in …«

»Ja?«

»Prekleto!« je Izabella nenadoma zajokala. »Tako sem se napila, da se ne spomnim, s kom sem spala!« Zdaj ni več zmogla ustaviti solza, ki so padale na njena lica ter ji razmazale puder, ki si ga je zjutraj nanesla.

Gabriella se je rahlo odmaknila od nje. V tistem trenutku ni vedela, kaj naj stori. »Zakaj mi nisi povedala?«

»Šele v soboto sem naredila test,« je Izabella zajecljala skozi solze.

»O, šit!« je siknila Gabriella. »Zdaj mi je jasno, zakaj si kozlala!« Novica jo je popolnoma spravila s tira, tako da na izpite ni niti pomislila. Jezno je začela brcati v steno. Ni znala pomagati sestri.

»Me obsojaš?« jo je Izabella pogledala med smrkanjem.

Gabriella je s prstom presenečeno pokazala nase: »Jaz? Ne, šokirana sem, prej to. V bistvu sploh ne morem dojeti, kar si mi povedala!«

»Ne kriči,« jo je skušala pomiriti Izabella.

Gabriella je obvladano znižala glas:

»Oprosti, kadar sem razburjena, se ne morem obvladati, to imam po mtki. Seveda te ne obsojam, med tem ko bo ona verjetno izgubila živce. Ji boš povedala?«

Izabella je skomignila: »Itak bo sama opazila.«

»Ga ne boš odpravila?« je Gabriella z glavo namignila na sestrin trebuh.

»Ne,« je odkimala le-ta.

»Ti si budala!« jo je ozmerjala Gabriella. »Da si zasrala in zanosila, še lahko štekam, ampak da boš tega froca rodila, to je pa too much! Izabella, osemnajst let imaš, zaboga!«

»Ja, in?!« je Izabella pobesnela in skočila na noge. »Sama odločam o svojem lajfu!«

Pognala se je proti vratom ter si nataknila prve čevlje, ki so ji prišli pod noge.

Od Gabrielle ni pričakovala tako negativne reakcije. Bila je edina oseba, na katero je računala, da jo bo razumela. Pa je ni. Spoznala je, da od nikogar več ne more pričakovati pomoči. Zavedala se je dejstva, da niti lastne sestre ne pozna dovolj dobro.

Vstala je in se pognala k vratom. Zaslišala je Gabriello: »Kam greš?!«

»Dol ti visi za to, kam grem!« se je razjarjeno zasukala k njej.

»Ko bo mtka izvedela, te bo ubila!« je zaslišala črno napoved, kakršno je tudi pričakovala.

»Kar naj me, mi vsaj njenega poniževanja ne bo treba prenašati!« je zavpila, hip za tem pa se je po stanovanju razlegel glasen tresk z vrati.

Tako obupano se Izabella ni še nikoli počutila. Stekla je po stopnicah in se pred vhodom skoraj zaletela v sosedo, ki je živela v stanovanju pod njimi. Ženska se je ob tem nerodno zaguncala na majavih nogah in izpustila vrečko sveže zelenjave.

»Oprostite,« je raztreseno izdavila Izabella, med tem ko ji je pomagala pobirati raztreščene paradižnike. Lepljiva brozga se je zalepila po umazanem stopnišču. Iz žepa je vzela papirnat robček ter potegnila z njim po železni ograji.

»Izabella!« je nenadoma zaslišala vreščeč krik nad seboj. Dvignila je glavo in se sesedla na packarijo pod seboj. Pred njo je stala Tanja.