OSNOVNI PODATKI O KNJIGI:

Avtorica: Anja Meglen

Domišljijski roman

72 strani - A5 format

Redna cena: 15,81 EUR

Spletna cena - s 25% popusta: 11,86 EUR

Za naročilo knjige oziroma morebitna dodatna pojasnila smo vam na voljo na tel: 01/756 98 62 ali na e-naslovu: smar-team-narocila@amis.net.

POVZETEK VSEBINE:

Sestre Greenleaf - ja, prav ste prevedli, njihov priimek pomeni zeleni list -, štiri sirote brez staršev, so prav prikupna družinica. Živijo složno, skrbijo druga za drugi, predvsem pa se rade prepuščajo domišljiji, ki omili še tako hude težave. Toda nekega dne v njihovo življenje prinese bogataša, ki starejše tri z denarjem in slavo premami, da zapustijo svoj dom. Ali bo Asji, najmlajši od deklet, uspelo rešiti ne samo svojih sester, temveč ves domišljijski svet, ki je resno ogrožen?

 

IZSEK IZ KNJIGE:

Ponoči so imele zelo čudne sanje. Ko so se zbudile, so morale najprej popiti kozarec ledeno mrzle vode, da so se docela zbudile, in nato so si začele pripovedovati, kaj so sanjale.

Začela je Zarja. »Sanjala sem, da lebdim v vesolju. V vesolju ste bile tudi ve. Veste kaj? Vse stvari, pa če so bile še ne vem koliko oddaljene, sem videla do najmanjše podrobnosti. Okoli mene so letali meteoriti, a nisem ničesar čutila, tudi če se je kakšen zaletel vame. Vesolje je bilo sestavljeno iz vseh barv. Večinoma sem jih že poznala, nekaterih pa še nikoli nisem videla. Bilo je naravnost čudovito! Kaj ste pa ve sanjale?«

Najprej je vladala tišina, potem so vse ostale sestre naenkrat vzkliknile: »Jaz sem tudi to sanjala!«

Vse so se začele spraševati, ali je sploh mogoče, da štiri sestre hkrati sanjajo iste sanje.

»Mislim, da to pomeni, da moramo nadaljevati z domišljijo,« je rekla Sabina.

Vse sestre so se strinjale, saj so vedele, da ima Sabina prav.

»In da moramo skleniti neke vrste zaobljubo, da nikoli več ne bomo zapustile domišljije, ampak bomo pri njej še bolj vztrajale. Katera je za to?«

Vse so ji pritrdile. Sestre so se po Sabininih ukazih postavile v krog, si dale roke in ponavljale za Sabino. Zaobljuba je bila takšna:

»Obljubljamo, da bomo do smrti naklonjene domišljiji. In da bomo verjele v nemogoče. Če bo katera prelomila zaobljubo, bo živela v sencah, dokler je ena od sester ne bo rešila!« Teh besed Sabini sploh ne bi bilo treba povedati, saj so jih vse sestre znale, kot bi se jih na pamet naučile. Vendar se jih niso. Besede so kar same prišle v njihove možgane.

V tistem trenutku so se sestre počutile močnejše. Bile so zelo vesele, ker so vse obljubile, da bodo naklonjene domišljiji. Upale so tudi, da je nobena v prihodnje ne bo prelomila, saj bi bile s tem vse sestre v nevarnosti.

Naslednja leta so se sestre popolnoma prepustile domišljiji. Čeprav so že odraščale, so še vedno verjele v nam nemogoče stvari. Zamišljale so si na primer, da lahko dihajo pod vodo, se pogovarjajo z živalmi in rastlinami … Nikoli pa niso domišljije izkoriščale za zle namene.

Tako so sestre srečno živele. Še bolj so si pomagale, se podpirale in tolažile. V bistvu tolažba večinoma ni bila potrebna, saj so bile vsak dan vesele. Pri Tedenskih krožkih se je počasi nabiralo več stvari pri temi Kaj mi je bilo ta teden všeč, vse manj pa jih je bilo pri temi Kaj mi ta teden ni bilo všeč.