OSNOVNI PODATKI O KNJIGI:

Avtorica: Jana Kofol

Fantazijski roman

56 strani, A5 format

Redna cena: 15,81 EUR

Spletna cena - s 25% popusta: 11,86 EUR

Za naročilo knjige oziroma morebitna dodatna pojasnila smo vam na voljo na tel: 01/756 98 62 ali na e-naslovu: smar-team-narocila@amis.net.

 

POVZETEK VSEBINE:

Mlada Anabela je pretresena, ko kraljevi možje sredi noči vdrejo v njuno skromno domovanje in sestro Karmen kot ujetnico odvedejo v grad. Na neskončna vprašanja, kaj sta storili narobe, ne pozna odgovora. In vse bolj jo prevzema strah za lastno življenje. Sluti, da bo naslednja na vrsti ona. Sklene pobegniti iz mesta, kar ji tudi uspe, vendar na poti naleti na navidez dobrodušnega možaka, ki pa je v resnici trgovec z dekleti. Ji bo uspelo pobegniti in rešiti sestro strašnega ujetništva?

 

IZSEK IZ KNJIGE:

Zbudila se je v prelepo jutro. Pogledala je skozi okno majhne lesene koče in videla, kako so ženske in moški hiteli po uličici. Ulica Kotnje je bila ena od mnogih, ki so vodile na trg Velikega pevca. Bila pa je edina, ki je vodila do Temnih vrat, vrat, ki so vodila v Srebrni gozd. Prav tja se je zagledala Anabela. Senca velikih vrat je padala na prve hiše v ulici. Zastraženo s štirimi stražarji je mesto skrivalo neznano pred radovednimi pogledi.

V Anabelini glavi so se pogosto podile misli, kako bi bilo, če bi odšla iz mesta Asmant. Zdaj bo res morala oditi. Spomnila se je prejšnje noči. Spomnila se je sestrinih besed, polnih strahu, ko ji je zavpila, naj odide. Zadrževala se je, da ni bruhnila v jok.

S sestro sta živeli sami že deset let, odkar jima je umrla mama. Asmant je bil njun dom; Anabela še nikoli ni odšla izven njegovega obzidja.

Pravzaprav je bilo to prepovedano. Kralj Leon ni bil dober vladar. In vedel je, da se ljudje tega zavedajo, zato je prepovedal izhode iz mesta vsem, ki jim tega ni sam odobril.

Anabela in njena sestra tega dovoljenja nista imeli. Anabela se je pogosto spraševala, zakaj sta s sestro pri kralju v takšni nemilosti. Odgovora ni dobila. Bolj je odraščala, bolj je bila njena preteklost zavita v tančico skrivnosti …

Zdaj se je nemočna spraševala, kaj je njena sestra naredila, da je kralj Leon ponjo poslal toliko mož. In bolj kot kdaj koli prej se je zavedala, da je sama, tako zelo sama!

***

Anabelina sestra je bila šivilja, Anabela pa je oblačila prodajala na trgu Velikega pevca. Ko je danes s košaro, polno oblek pogledala skozi vrata, je takoj vedela, da je zdaj vse drugače. Ljudje, ki jima že prej niso bili naklonjeni, so se izogibali njuni hiši. Pogledovali so k Anabeli, kadar so menili, da jih ne vidi. Drugi so samo sklonili glave. Ko je prišla na trg, jo je stara gospa Skinarjeva le bežno oplazila s pogledom in ji zamomljala v pozdrav.

Anabela je sama pri sebi razmišljala, kako je bila lahko tako neumna. Kako je lahko mislila, da sosedje ne vedo, da so odpeljali njeno sestro. Zdaj bo ona, Anabela, postala izobčenka. Ljudi, ki jih je doletela Leonova kazen, so se izogibali kot gobavcev.

Zvonilo je poldne. Imela ni še nobenega kupca. Nato se je k njej prizibala starejša in okrogla gospa. Anabela se je nasmehnila. Gospa Klebajeva je bila plemkinja nižjega rodu. Živela je v eni tistih dvonadstropnih hiš, ki so že bile sezidane na pobočju hriba. Nad njimi so bile samo še hiše bogatih plemičev, nato pa še grad. Gospa je bila ena redkih plemkinj, ki je prihajala na trg in govorila z navadnimi meščani. Posebej prijazna je bila do Anabele. Vedno, kadar je bila na trgu, se je oglasila pri njej in kupila kakšen kos obleke.

»Oditi moraš!« je rekla, ko se je približala.

Nasmeh je izginil z Anabelinega obraza:

»Kaj?«

»V nevarnosti si. Tvoja sestra je to vedela. Spomni se njenih besed. Še danes se odpravi v Srebrni gozd!«

Anabelin pogled se je spremenil iz zmedenega v prestrašenega. Imela je toliko vprašanj:

»Kako vi vse to veste? Ne morem kar oditi … Nimam dovoljenja … Sploh pa pravijo, da je Srebrni gozd nevaren! Izgubila se bom in nato …«

Gospa Klebajeva je ustavila poplavo besed in se žalostno nasmehnila:

»Našla boš pot. To imaš v sebi.« Nato se je obrnila in hitro odšla stran od stojnice.

Anabela je pogledala okoli sebe in videla, da jo gospa Skinarjeva opazuje. Prisilila se je in si nadela kisel nasmeh. Mrzlično je začela pospravljati blago v košaro in poskušala umiriti svoje roke. Z velikimi koraki se je odpravila domov. Hitela je, saj ni hotela slišati govoric o svoji sestri. Videla jih je, opravljivke, kako so stikale glave in si izmišljevale vse mogoče zgodbe o tem, kaj je njena sestra zagrešila, da jo je kralj dal zapreti.

Zaklenila je vrata in sedla. Vrnila se je v prazno hišo. Izgubila je zadnje upanje, ki ga je po včerajšnji noči še imela: da bo zmogla sama poskrbeti zase. Sestra jo je že po malem naučila šivati; mislila je, da bo zmogla prevzeti njeno delo šivilje, nadaljevati svoje delo prodajalke in nekako preživeti … Zdaj pa se je zavedala dolge kraljeve roke – nihče ne bo kupoval njenih oblek! Anabeline oči so se napolnile s solzami, in preden je se je zavedala, je že jokala.

Ko se je zbrala in obrisala vse solze z lic, je pokleknila k sestrini skrinji. Ni bila okrašena in niti umetelno izdelana; ni imela ključa, še manj lepih zaponk. Bila je navadna lesena skrinja. Anabela jo je počasi odprla in našla en sam pergamentni zvitek, ki je ležal ob čudoviti ogrlici. Z odprtimi usti je strmela v rdeče srce na srebrni ogrlici. Kako si je njena sestra to privoščila? Bala se je je dotakniti. Raje je vzela pismo in ga začela brati.

Draga Anabela!

Najbrž si zmedena in tudi to pismo ti ne bo moglo vsega razložiti. Vedi, da niti jaz niti ti nisva naredili ničesar narobe. Kralj se naju boji. Ampak ti, Anabela, si močnejša od mene. Ko se bo kralj Leon tega zavedel, boš ti že daleč proč. Pojdi v Srebrni gozd in poišči modreca Gozda. Povedal ti bo vse, kar ti jaz zdaj še ne morem.

Bodi previdna. Vzemi s seboj ogrlico, potrebovala jo boš.

Z vso ljubeznijo, Karmen.

Anabela je bila še bolj zmedena kot prej. V čem je močnejša od Karmen? Zakaj se ju kralj boji? Kakšno povezavo imata njena sestra in prijazna gospa Klebajeva? Zakaj jo je sestra spet posvarila, naj odide?

Pa saj tukaj nima več kaj iskati! Tokrat bo upoštevala sestrin nasvet. Trdno je bila odločena, da bo zvečer že na poti. Zdaj mora to pot samo še najti.