OSNOVNI PODATKI O KNJIGI:
Avtorica: Doris Hertiš
Ljubezenski roman
64 strani, A5 format
Redna cena: 15,81 EUR
Spletna cena - s 25% popusta: 11,86 EUR
Za naročilo knjige oziroma morebitna dodatna pojasnila smo vam na voljo na tel: 01/756 98 62 ali na e-naslovu: smar-team-narocila@amis.net.
POVZETEK VSEBINE:
Melani doživi trpko razočaranje v ljubezni. Naj si še tako prizadeva pozabiti, si misli nanj, ki se je samo poigral z njo in jo nato brezbrižno zavrgel, ne more izbiti iz glave. Zaradi tega poseže po britvici, da bi s telesno bolečino pregnala notranjo, nato začne trpeti njen uspeh v šoli, ko se odloči shujšati, da bi pritegnila pozornost fantov, pa še njeno zdravje. Ko se zave, da je resnična ljubezen v resnici ves čas ob njej, da se skriva v njenem prijatelju Alenu, pa se izkaže, da je njeno telo že tako oslabelo, da se ne zmore več boriti. Bo uspela izbojevati zadnjo bitko - bitko za življenje?
IZSEK IZ KNJIGE:
Vse dni v tednu si govorim, da mi nič ne pomeniš, vendar lažem sama sebi. Pomeniš mi več kot ves svet. Vse noči jočem in prosim Boga, da bi me spet ljubil, da se vse to ne bi zgodilo, da bi prišel do mene in me poljubil in rekel, da so to bile le sanje. Vendar niso bile.
Vsako jutro v šoli strmim v tla zaradi zabuhlih oči od joka. Ne zmorem jih prekriti, preveč jočem. Kaj naj storim? Že zdaj imam dovolj življenja in vseh besed, še najbolj pa, ko mi kdo reče:
»Vse bo v še redu.«
Ne bo v redu, nič ne bo v redu! Vse je narobe, najhuje pa je, da še sploh živim. Vem, da solze ne rešijo ničesar. To si govorim vsak dan, a kaj, ko se že ob veseli pesmi spomnim vseh trenutkov s teboj, vseh lepih besed, in spet jočem in ihtim.
Ljudje se spreminjajo kot listje jeseni, spremenijo svojo barvo, na koncu iz čudovitih odtenkov topline postanejo suhi, rjavi, naposled pa jih zdrobita mraz in led, ko jim izhlapi volja do življenja.
Spet bi rada občutila toplino nasmeha na obrazu, a si mi ti vzel nasmeh in s tem tudi toplino. Včasih se sprašujem, kaj sem storila narobe, pri čem sem se zmotila … ali sem resnično tako grda ali debela? Marsikdaj si mi pričaral čudovite večere, bil si edina oseba, kateri sem lahko zaupala, vendar si me izdal. In to bolečino bi najraje iztrgala iz srca. A ne morem je, ker je del mene, ker si ti del mene.
Ob večerih se kaznujem z občutkom krivde in si režem roke. Nihče ne razume, kako je to, dokler tudi sam ne občuti. Na začetku zapeče, a kasneje je kot rešitev in občutek topline, da je nekdo zraven mene. Morda bi kdo rekel:
»Zakaj ne jočeš, zakaj se režeš?«
Vendar večina tega ni občutila. Vem, da je to narobe in da so pametni, da tega ne počnejo, a imam vsega dovolj. Najraje bi umrla!