OSNOVNI PODATKI O KNJIGI:
Avtor: Tomaž Krajnc
Dramaturški roman
52 strani, A5 format
Redna cena: 15,81 EUR
Spletna cena - s 25% popusta: 11,86 EUR
Za naročilo knjige oziroma morebitna dodatna pojasnila smo vam na voljo na tel: 01/756 98 62 ali na e-naslovu: smar-team-narocila@amis.net.
POVZETEK VSEBINE:
Andrej in Živa, študenta novinarstva, si vztrajno zatiskata oči pred resnico o njunem krhkem razmerju, čeprav se še predobro zavedata, da bo prejkoslej moralo priti do usodne prelomnice. In ta se zgodi, ko na poti na nekajdnevni oddih obtičita v gondoli. Zapleteni medsebojni odnosi so še toliko bolj izraziti zaradi utesnjenosti, prisotnosti tretje osebe in tu se začne pot brez povratka ...
IZSEK IZ KNJIGE:
Luči se zopet prižgejo. Andrej paničen sloni ob steni. Pod oknom so drobci razbitega stekla, med katerimi sedi Živa. Levo roko ima krvavo, v desni pa drži košček stekla.
ANDREJ (skoči proti Živi)
Živa! Kaj ti je? Vsa si krvava!
DENIS
Spusti steklo na tla. Samomor ni rešitev!
ŽIVA
Je. To je še edina rešitev.
ANDREJ
Nehaj! Odloži steklo. Prosim!
ŽIVA
Pusti me. Vsi me pustite!
DENIS
Ne delaj neumnosti.
ŽIVA
Če opravim s seboj, bom edino srečna.
ANDREJ
Tudi tukaj si lahko srečna. Nehaj, lepo te prosim!
DENIS
Pomisli na druge, ki bi jih s tem prizadela.
ŽIVA
Prizadeneš lahko samo ljudi, ki te imajo radi. Mene nihče ne mara.
ANDREJ
Veš, da to ni res. Jaz te imam rad. Ljubim te!
Trenutek nestrpne tišine. Nato Živa odvrže steklo.
ANDREJ (jo objame)
Kaj ti je bilo? Poglej, koliko krvi si izgubila!
DENIS
Saj je samo majhna rana.
ANDREJ
Nujno potrebuje pomoč!
ŽIVA
V redu se počutim. Saj sem se samo urezala.
ANDREJ
Saj ne veš, kaj govoriš. Tvoje telo je izgubilo preveč krvi.
DENIS
Andrej, res ni tako hudo. Jaz sem povsem v redu in vem, kaj govorim. Samo majhna rana je.
ANDREJ (Denisu)
Zakaj samo stojiš? Pomagaj mi!
ŽIVA
Bolje se bom počutila, če me boš pustil pri miru.
ANDREJ (po kratkem premisleku se zave, da Živa res ni v smrtni nevarnosti)
Ustrašil sem se, da te bom izgubil.
(iz žepa vzame robček)
Malo bom očistil rano.
ŽIVA (vzame robček)
Pusti me. Bom že sama.
DENIS
Dovoli mu, da ti pomaga.
ŽIVA
Ne rabim pomoči!
DENIS
Zakaj se delaš tako nedostopno?
ŽIVA (zelo impulzivno)
Ker ne vidim razloga, zakaj bi mi kdo želel dobro. Nihče sem, in ljudje, ki svetu nič ne pomenimo, od drugih ne pričakujemo solidarnosti. Evo, povedala sem ti. Si zdaj zadovoljen?
Vsi utihnejo. Živa si začne brisati rano. Po obrazu ji spolzi solza.
ANDREJ
Upam, da se zavedaš, da nisi nihče.
ŽIVA
Sem. In vem, da ti ni prijetno ob meni.
ANDREJ
To ni res.
ŽIVA
Denis je imel prav. Najini pogovori niso zgolj nesporazumi. Besede, ki si jih izrečeva, so veliko hujše od manjših prepirov. Oba trpiva.
ANDREJ
Živa, vem, kaj to pelje, zato ne začenjaj.
ŽIVA
Oba imava prevelike težave sama s sabo, da bi se lahko ukvarjala še z drugim. Velikokrat sem videla, kako trpiš. In, priznam, nisem bila dovolj močna, da bi ti pomagala. Še sebi ne morem.
ANDREJ
Obstajajo svetovalnice, ki nama lahko …
ŽIVA
Danes sva imela priložnost in videl si, da nama ni pomoči.
