OSNOVNI PODATKI O ZBIRKI PESMI IN ZGODB:

Avtorica: Brigita Colarič

24 strani, format: A5 cm, tisk: 4/4

Redna cena: 20 EUR

Za naročilo knjigice oziroma morebitna dodatna pojasnila smo vam na voljo na tel: 01/756 98 62 ali na e-naslovu: smar-team-narocila@amis.net.

POVZETEK VSEBINE:

Pesem ljubezni je znanilka pomladi v srcu. Srečanje dveh zaljubljenih src, morda na Zemlji, morda na oblaku ... Upanje zaliva cvet ljubezni tudi v najhujših trenutkih. Ob vseh obveznostih srce še zmeraj ihti, išče in ne obupa, noben vihar življenja ni prevelik ... Toda Kupid ju ni pozabil, čuval je srčiko njune ljubezni in ju napotil na njun planet. Bila sta obogatena z življenjskimi izkušnjami ... Naj iskra sreče vzplamti v večno ljubezen.

 

IZSEK IZ ZBIRKE:

 

Nekoč, nekje, v daljni deželi,

 

ali pa morda na oblaku, se srečata deček in deklica. Nimata veliko moči pripovedovati, od kod sta, saj sta si všeč. Preštevata dneve, ki ju ločijo do odraslosti. Naj si bo to jutri ali čez štiri leta, do takrat si imata še mnogo povedati:

o daljnih deželah, ki ju ločijo, o Ijubezni, ki je še ne poznata, a jo v srcu čutita, in o tem, kaj v življenju Ijubita.

Ona ima rada glasbo, on odrsko igro in film. Ona se v mislih igra s toni, si zapoje, piše pesmi, on pa misli, da bi moral po svetu, spoznavati Ijudi, njihove dežele in navade.

Tako Ijudje postanejo modri, naučijo se videti in razumeti, da srno Ijudje povsod po svetu enaki v naših čustvovanjih in iskanju sreče. Enaki v temi in enaki v luči dneva, ko se nam iskrijo oči, ko smo Ijubljeni in ko tečejo solze obupa in osamljenosti.

Tako si deček in deklica obljubita, da se bosta nekoč nekje njuni poti spet srečali. Do takrat je še daleč. Nimata veliko moči, treba je potrpeti in iti v šolo. Dan za dnem se ponavlja igra življenja. Naj si bo v Evropi ali Ameriki ali pa na oblaku, ki je njun skupni dom. Tam si v mislih pripovedujeta pesmi in pravljice o poletnih dnevih, ko se potapljata, lovita ribice in se s čolnom počasi premikata preko valov. Ni mnogo Ijudi, ki bi jim lahko zaupala svojo bolečino, in ni mnogo oči, ki bi zaznale, kaj se v njunih dušah godi.

Nekoč sta se pogovarjala, da ne bo vedno oblak njun skupni dom, ampak bosta zgradila hišo in imela v njej kup otrok. Da ne bosta vedno le sanjala, ampak je njun namen dovolj zaslužiti ter sanje uresničiti.

Kako pravljično bi to bilo, ko pa gre v življenju tako rado vse narobe. Ko zaupanje poide in zmeša štrene sam hudič. Ko gre igra življenja svojo pot, duša pa iz osamljensoti kriči, ihti in hoče nazaj na oblak, kjer pa ni več skupnega doma. Ko v dežju pojema korak, ko voda zalije še zadnje upanje in od Ijubezni ostane samo še bolečina in obup.

Ali pa tudi ne!

Včasih se vse obrne v uspeh, v upanje, ki v daljavi vidi svoj cilj, ki ustvari dan za dnem iz majhnih stvari eno veliko Ijubezen, ki v srcu tli ali gori, plamti in noče poza biti ...

 

Več pa vas čaka v knjigi.