Glasovalna številka: PR117

Julija Frangež

LJUBEZEN, JEZA, ŽALOST

OŠ Borisa Kidriča Kidričevo

Bila je zelo pridna punčka. Ime ji je bilo Nika, živela je v Mariboru, imela je zelo dobre ocene.

Nekega dne je šla na izobraževanje o živalih. Tam je spoznala  fanta Filipa. Po enem mesecu sta postala par. Nika je bila zelo vesela. Svojega veselja ni mogla skriti  pred nikomer več. Vsi so vedeli, da se je zaljubila v Filipa. Postala sta nerazdružljiva, zato sta se začela pogovarjati o skupnem domu.  Nika je bila takoj za to  in po treh dneh je odšla s Filipom.

Nika mu je zaupala. On pa je imel zelo dosti stvari za bregom.  Ona tega ni vedela, ker je bila zelo zelo zaljubljena.  Nikina mamo in očeta je bilo zelo strah, saj sta o fantu slišala same slabe novice: da  krade, ima  same slabe ocene. Nika tega ni vedela, saj se s starši o tem ni pogovarjala in njena starša nista vedela, katerega fanta si je zbrala. Ko sta ga videla, pa je bilo prepozno, da bi hčerki povedala, kaj sta slišala o njem.

Minilo je eno leto. Nika je imela rojstni dan. Povabila je  svoje starše in njegove starše. Stara je bila triindvajset let. Minili so trije meseci po njenem rojstnem dnevu,  ko se je začel Filip opijati, tudi drogirati in kaditi. Imel  je še  neko dekle zraven Nike. Nika  je vse te stvari izvedela od svoje prijateljice. Bila je zelo jezna in  ko je Filip prišel domov, sta se zaradi tega sprla.

Ko se je Nika zbudila, jo je začel pretepati tako, da je imela modrice po vsem telesu in grozil ji je, da če koga  pokliče ali pa odide, bo še huje trpela, kot že trpi.  Nato je odšel.

Nika  je poklicala policijo in povedala, da jo je fant pretepel. Prišli so in stvari zapisali. Nato so na policiji preverili zapisnike in  ugotovili, da so tega fanta enkrat  že iskali. Zvečer so se vrnili in pretepenemu dekletu sporočili, da bodo počakali tri dni in nato se bodo odločili za nadaljnje ukrepe.

Nika jih je prosila,  naj tega ne storijo, ampak naj ga takoj poiščejo in njo zavarujejo pred njim, ker se ga zelo boji. Policija Nike ni poslušala. Močno je jokala, saj jo je bilo zelo strah  in še žalostna je bila in zaljubljena. Filip je prišel domov zvečer pijan in spet vpil nanjo. Nika je spet jokala in jokala. Vedela je, da mora nekaj ukreniti sama, ker  se drugače lahko zgodi še kaj hujšega kot modrice. Zavrtela je telefonsko številko in na drugi strani se je oglasil znan ženski glas, ki ji je dejal: » Nika, pridi domov.«

Vsa žalost, razočaranje in strah so v trenutku skopneli, saj je vedela, da ni sama.

Filip je bil v zaporu še zelo dolgo, kjer je lahko premišljeval o svojih dejanjih, Nika pa se še občasno spomni nanj in premišljuje, kaj bi se lahko zgodilo, če bi ostala z njim.

MISLI SO LE MISLI, KO PA MISLI IZGINEJO, OSTANE LE DOMIŠLIJA.