Glasovalna številka: PR155

Gal Badrov

BOUNCE IN BUMPY, ZAŠČITNIKA DEŽELE SKY BEAN LAND

OŠ Fram

 

1. poglavje

Srečanje s hypnotoidom

Nekega meglenega jutra v deželi Sky Bean Land je bilo nekaj narobe. Vse zemeljske  barve so zbledele.

Bounce se je čudil, zakaj ni barv. Spraševal se je, kje so vse ptice pevke. Naenkrat  so začele barve utripati. Čuden stroj je počasi vsrkaval barve poletja. Ko se mu je Bounce približal, je iz zemlje pokukal krt. »Ne približuj   se stroju.« je zakričal in se jezno zaganjal proti Bounceu. Krt je kar naenkrat izginil. »Čudno, njegove oči so se vrtele kot, da bi bil hipnotiziran,« si je mislil Bounce sam pri sebi. »Morda je okoli Sky Bean Landa še več hipnotiziranih prijateljev . Moram jim pomagati.«  In tako se je začela dogodivščina.

Bounce se je zazrl v nebo. Videl je hudobnega   Hypnotoida, ki je letel proč s svojim letalom. »Moral bi vedeti! Moram ga uloviti, preden bo prepozno,« si je mislil Bounce . Dneva je bilo skoraj konec,  ko je naletel na starega prijatelja. To je bil Bumpy Cracks. »Bumpy, počakaj! Kam greš?« je Bounce zakričal, ko je Bumpy skočil v potok. »Zbudi se Bumpy!« je Bounce postajal že nestrpen. »O bounce, ti si… Kje sva? Kaj se je zgodilo?« je Bumpy zaspano vrašal.  »Ti mi povej, Bumpy. Ti si tekel in se čudno obnašal.« »Videl sem hypnotoida , ujemi ga zame.«  je dejal Bumpy.         Bounce je nadaljeval pot .

Skozi velika vrata je stopil v čudno sobo z različnimi kladivi. Bobnenje strojev je tako donelo vsepovsod, da se je Bounceu vrtelo v glavi. »Naj mi nekdo pomaga!« je Bounce zaslišal tih cvileč glas, ki je prihajal iz tunela. Bounce je našel izgubljenega dečka, ki je cvilil. Deček mu je

povedal, da je Hypnotoid prevzel njegov cirkus, njega pa zaprl. »Ulovi ga zame.« Bounce je nadaljeval pot.  Bounce je po naključju našel rov ter se splazil po njem. Vse se je treslo. Bilo je tudi malo srhljivo. Ko je prišel iz rova, je vstopil v veliko dvorano. Spet je stopil na noge, a v  hipu so se tla udrla. V prostoru, kamor je padel, je bilo veliko topov, mrež, lestev, obročev...

Bounce si je mislil: »Saj to je vendar cirkus dečka. Ampak, kje je zdaj Hypnotoid? Saj ni važno,  moram priti ven.« Bounce je tisto noč prespal v cirkusu. Ko se je zbudil, je bilo vse temno. »Ko bilo svetlo, da bi lahko kaj…«že so svetile luči, pa ni niti povedal do konca. »Super, morda bo delovalo tudi na čem drugem. Top pridi sem.« Top je res prišel. »To bo pa olajšalo delo,«  si je mislil. Bounce je vse pripravil.

Ko je želel odvozlati še zadnjo mrežo, je zagledal vrata. »Kam pa vodijo?«  se je spraševal Bounce.  Pogledal je. Za njimi je bila še večja dvorana kot prejšnja. Vse stvari je odnesel tja. Ko je vse prenesel, so se vrata zaprla in zaklenila. »Kaj pa zdaj?« je bil malo živčen.

Stvari je spet začel zlagati. Umiril se je, a spati je moral na trdih tleh.  Zbudil se je in ni vedel, kaj naj počne. Spomnil se je: »Ko sem padel oz.ko se je zemlja vdrla, sem videl, da plast zemlje ni bila tako debela. Lahko bi poskusil prebiti strop in bi prišel do Hypnotoida.« Vse lestve je pribil na steno ter tako prišel do stropa. Z vejo je poskusil prebiti strop, a mu ni uspelo. »Lahko bi dal v top kroglo in jo ustrelil v strop.« Poskusil je, a krogle ni prineslo do vrha. »Pa nič, bom pa ostal  tukaj.« Tako je tudi bilo.  Ostal je, a pogrešal je sorodnike.  »Moram zdržati, dokler ne najdem izhoda.« Spal je na tleh, a tako kot prejšnjo noč mu ni bilo najbolj udobno. Iskal je načine. Ni se mu posrečilo. Nekaj dni je  bival tam in obupano sedel v kotu. Naenkrat se je vse zatreslo in v stropu je nastala luknja. Na pomoč  mu je priskočil prijatelj Bumpy. »Kje si pa bil tako dolgo?«  »Iskal sem te in srečal dečka, ki mi je povedal, da sem pridem le, če predrem strop.« Skupaj sta nadaljevala pot. Na poti sta zagledala Hypnotoida. Skrivaj sta mu sledila. Bumpy se je skril v krošnjo in opazoval od daleč, Bounce pa je  sledil Hypnotoidu in ga opazoval od blizu. Videl je, da je Hypnotoid začel teči, saj je videl Bouncea. Bounce je tekel za njim in kričal: »Ustavi se ti hudobnež!«  a Hypnotoid se ni ustavil. Bounce se je vrgel na Hypnotoida.  Ta je izginil in se pojavil pet metrov spredaj. »Se vidimo!« je zakričal  ter stekel naprej. 

 

2. poglavje

Pobeg iz ječe

Bumpy in Bounce sta hodila po celotnem Sky Bean Landu. Hypnotoida nista našla. »Bounce, se ti ne zdi čudno, da nisva srečala niti enega hipnotiziranega prijatelja?«je vprašal Bumpy.                   »Morda pa je nehal hipnotizirati prijatelje, ker je opazil, da naju ne morejo ustaviti.« Prišla je noč in morala sta prenočiti, a bilo je težko, saj nista imela opreme. Morala sta iskati listje, praprot …   Ko sta se končno utaborila, sta stvari spravila na drevo, da jih ne bi kdo ukradel. Prenočila sta. Ko sta se zbudila, je okoli njiju stala vojska hipnotiziranih prijateljev. »Sta se že zbudila?« je vprašal Hypnotoid. »Ja, sta se,« so rekli vsi v en glas. »O, moja stara prijatelja. Kako se imata? Ups, jaz bi vama moral najprej povedati, kje sta. V ječi, kje pa.« se je šalil Hypnotoid. «Ojoj, ulovil naju je.«  sta pomislila Bounce in Bumpy. »Mislita, da sem tako neumen, da ne bi mogel uloviti dveh prijateljev, ki spita?«  »Ne, ti si še bolj neumen.« je rekel Bounce. »Kar počivajta v ječi do konca svojih življenj.« »Zbiral si prijatelje,  da bi naju lahko ujel.« »Točno tako.« Hypnotoidu se ni dalo več pogovarjati, zato je odšel. »Kaj pa zdaj?« se je po tiho mislil Bounce. »Lahko bi poskusila vzeti ključe« je pomislil Bumpy. »Ne najbrž stražarji niso tako neumni. Kako nisva pomislila,  da lahko Hypnotoid ulovi naju namesto, da bi midva njega.« se je jezil Bounce. »Tu je le kup listja in veliko miši.« »Miši točno, lahko bi miš izpustila na stražarja in ko bi se ukvarjal z njo, bi mu ključi najbrž padli iz žepa.« »To je super ideja.« Ključi so stražarju kot naročeno padli iz  žepa, Bounce in Bumpy pa sta jih s palico dvignila skozi režo za hrano.  Odklenila sta  vrata. Ko sta zagledala stražarja, ki je bil čisto izmučen od lovljenja miši, sta se tako krohotala, da sta bila vsa v solzah. Ko sta se končno nehala krohotati, sta zagledala vrata, a nista vedela, katera vodijo iz gradu. »Morda so druga, saj sva midva dva. Ne, pojdiva raje po vrsti.« Odprla sta jih in zagledala kup zlata. Napolnila sta torbi, koliko je šlo. Odprla sta druga ter zagledala mačko. Čudila sta se, zakaj bi kdo  dal v prazen prostor mačko. »Morda je to njena soba,« je menil Bumpy. » Odpriva tretja vrata.«  Odprla sta jih. Videla sta še ena vrata. Odprla sta tudi ta in tako sta bila prosta. Ta vrata so vodila iz gradu. Naenkrat pa sta kot vedno za sabo zagledala zasledovalca. To je bil Hypnotoid. Tekla sta in Hypnotoid ju ni mogel ujeti. Pobegnila sta. »Hej, Bumpy, midva bi morala ujeti Hypnotoida. Zakaj sva torej bežala pred njim?« »Morava nazaj v grad uloviti Hypnotoida.« je ukazal Bounce in spet sta se vračala  na kraj groze.

 

3. poglavje

Spet v Hypnotoidovem gradu

Odšla sta v grad. Že od zunaj je bil grozljiv. Bil je prebarvan rdeče, imel je veliko oken. Vrata so bila tako velika, da bi lahko med njih spravil slona . »In greva.« se je spodbudil Bounce. Odprla sta vrata, a takoj sta se tudi skrila, saj nista vedela, ali ju iščejo. »Poglej, Bounce.« »Kaj pa?« se je spraševal Bounce. »Poglej, tisti del stene je drugačne barve in še kamen ni dobro pritrjen. Popravila sta ga. Ko ga je Bumpy potisnil v zid, se je zid spustil v tla, da je bila zgornja stranica skoraj nevidna. Slišal ju je Hypnotoid, a ko je prišel, je videl le njegovo steno, ki je bila spuščena. Spet jo je dvignil.  Slišal je, kako se mu je Bounce       

Približeval ter spet kot bojazljivec zečel bežati. Bounce ga je hotel dohiteti in tekel za njim. Tekala sta po hodnikih, mimo ječ, skozi velike sobane in še kje drugje po gradu. Bumpy je ta čas, ko je Bounce lovil Hypnotoida,  raziskoval skriti hodnik. Našel je ljudi, ki jih je Hypnotoid imel za sužnje. Bounce je še vedno lovil svoj cilj. »Saj mi ne moreš ubežati!« je kričal Bounce, ko je tekel. Pritekla sta do vrat. Hypnotoid jih je odprl in stekel v sobo. »Zdaj pa te imam.« je mislil Bounce. Ko je stopil v sobo, Hypnotoida ni bilo nikjer. »Ne spet. Spet me je prevaral.« Bumpy je med tem izpustil vse ujetnika oz. sužnje. Prišel je do konca hodnika. »To je to. To je konec. Pogledal bom, ali je kje kakšna odprtina.« Vse je pregledal, a nikjer ni našel odprtine ali vsaj luknjice, kamor bi lahko šel. »Grem pa h Bounceu.« je rekel in šel. Med tem je Bounce gledal, ali je v zidu luknja. Tudi našel jo je. Ko je na kolenih gledal skozenj, se je prikazal Hypnotoid, z mečem v roki in je rekel: »Roke v zrak in ostani tam, kjer si.« »Ojoj,« se je prestrašil Bounce. »Kam greva zdaj?« je vprašal Hypnotoida. »Na ogled gradu, počasi vstani in hodi pred mano.« Najprej sta šla v kuhinjo. »Pred svojim porazom boš dobil nekaj jesti, da na ogledu ne boš lačen.« Bounce se je delal, kot da je, da bi imel Bumpy več časa, da ga reši. To je bila grozna situacija, saj se iz nje ni mogel izvleči. »Uh Bounce, upam, da nisi zašel v težave.« Preiskal je vse sobe, a ga ni našel. »Samo v kuhinjo nisem pogledal, ker je tam preveč kuharjev in bi ga zlahka ulovili. Tudi tja bom moral pogledati, če ga želim najti.« Pogledal je skozi ključavnico kuhinjskih vrat in videl Bouncea, ki sedi za mizo, stražil ga pa je Hypnotoid. »V takšni situaciji pa ni dobro biti,« si je mislil. Nato je opazil nože na kuhinjskem pultu. »To lahko uporabim proti Hypnotoidu.« Odprl je vrata in skočil do najbližjega noža, ga zgrabil ter se začel boriti proti Hypnotoidu. Bil je pogumen, saj je njegov meč oz. nož precej krajši kot Hypnotoidov meč. Vseeno se je dobro boril, med tem časom pa je Bounce priskočil na pomoč. Premagala sta ga, ker sta mu izbila meč iz rok. Tedaj je revček Hypnotoid spet začel bežati. Spet so se lovili. »Ojoj, pozabila sva na Hypnotoidovo letalo.« Bounce in Bumpy sta pritekla iz gradu in zagledala Hypnotoida, ki se je pripravljal na vzlet. »To je že zdavnaj urejeno.« se je hvalil Bumpy. Letalu je prerezal žice in tako ga je pokvaril. Ko je to ugotovil Hipnotoid, je splezal iz letala in se želel izmuzniti s skakanjem z drevesa na drevo.

 

4. poglavje     

Hypnotoidov dan se poslabša z ječo,  Bouncev in Bumpyjev pa se izboljša z zabavo

»Pokliči policijo!« je kričal Bumpy Bounceu. Bounce je stekel na policijo. Tekel je,  koliko je le mogel. Ko je končno pritekel na svoj cilj, je opazil, da nikogar ni. Gledal je okoli policijske postaje, da bi opazil,  ali kdo hodi kje okoli. Ni našel nikogar.  Poiskal je papir in napisal sporočilo.

»Policisti, potrebujemo vse policaje, ki delajo tukaj, saj jaz, Bounce in prijatelj Bumpy loviva Hypnotoida. Vem, da ga že dolgo lovite. Z Bumpyjem sva že zelo blizu temu, da ga uloviva. Prosim pripeljite vso možno pomoč.

Hvala vam.

Bounce

Listek je pustil na mizi in tekel nazaj pomagati Bumpyju. »Že prihajam Bumpy.« Bumpy in Hypnotoid sta še vedno skakala po krošnjah. Bumpy je po nesreči stopil iz veje in pristal na trdih tleh ter se onesvestil. Zbudil se je in okoli njega je stalo dvajset vojakov. »Privežite ga na drevo.« je ukazal Hypnotoid, ki je še vedno zaradi varnosti sedel visoko v krošnji. Mislil je, da ima Bumpy nekaj v rokavu. Tokrat na žalost ni imel ničesar. Nobene rešitve. Naenkrat so hipnototizirani prijatelji nositi pod njega slamo. Ko je bilo slame dovolj, je Hypnotoid želel prižgati slamo. Ni mu uspelo. »Kaj je narobe?« »Zakaj se noče vneti?« Uh, zdaj bo Bounce zagotovo pravočasen. »Grem pogledat, od kod je slama.« Pred vrati je stal policist in na lahek način aretiral Hypnotoida.  Rešili so vse hipnotizirane prijatelje. V zahvalo Bounceu in Bumpyju so priredili zabavo. Hypnotoid še danes sedi v ječi.