Glasovalna številka: P111

Luka Pregelj

MIHČEVE SMUČI

OŠ Col

 

V vasici nad Vipavsko dolino je živel deček Mihec, ki je za rojstni dan dobil par novih smuči. Zelo dolgo si jih je želel, zato so mu zelo zažarele oči, ko sta mu starša podarila to izvrstno darilo.

Čakal je in čakal, da je listje odpadlo z dreves, da je zapihal mrzel veter in da je začelo snežiti.

Tisto noč ni zatisnil očesa. Legel je v posteljo, pa stopil  k oknu, legel nazaj v posteljo  ter spet k oknu. Opazoval je vsako snežinko posebej in bil vesel, kako hitro je rasla snežna odeja. Očka in mama sta mu obljubila, da ko bo dovolj snega, bodo odšli v sosednji kraj na smučišče.

Starša sta se zjutraj zbudila, malega Mihca pa ni bilo treba. Že je skakal okrog v kombinezonu in hitro stresel vase zajtrk  ter tekel ven proti garaži. Toda ko je odprl garažna vrata, je ugotovil, da njegovi smučki nista postavljeni tako, kot ju je postavil on. Ni vedel, da sta se  ponoči, ko sta videli, da sneži, sta se pošteno skregali. Ena je hotela k Mihcu takoj, druga pa je želela počakati.

Mihcu se je mudilo, zato je pograbil eno v enem kotu in drugo v drugem in ju položil v avto. Očka in mama sta preverila, če je tudi vse ostalo pripravljeno in so se odpravili. Prišli so na smučišče, kupili smučarske vozovnice ter začeli s smuko. Takrat pa se je začelo. Smučki sta hoteli vsaka v svojo stran. Nista hoteli smučati skupaj. Jezili sta se, prepirali, zavirali in Mihcu sta naredili gorje. Ena njegova noga je šla v eno smer, druga v drugo. Mihec je uspel le zakričati in ostal v kupu snega. Njegova leva noga ga je zelo bolela, jokal je zelo močno in sploh ni videl, da je njegova desna smučka ležala v snegu na dveh kosih. Takoj sta do njega prismučala starša in Mihec se je spomnil le še reševalnega vozila in bolniške postelje. Smučki sta v trenutku spoznali svojo veliko napako in bilo jima je hudo. Mihčev očka ju je pograbil in ju postavil v avto, čeprav sta bili polomljeni. Doma ju je postavil v garažo in tu sta imeli čas, ter se o vsem dobro pogovorili.
Mihec je že dobro okreval, ko ju je nekega dne zagledal v garaži. Spomnil se je vsega, kar se je zgodilo in ju hotel vreči v sod za odpadke. Takrat pa sta skočili pokonci, se mu opravičili in mu obljubili, da nikoli več ne bosta taki in, da bosta njegovi najboljši prijateljici. Odnesel ju je k serviserju in ta ju je z veliko truda popravil. Z Mihcem sta ostali nerazdružljivi prijateljici mnogo, mnogo let.