Glasovalna številka: P115

Oriana Bračko

PRVI SNEG

OŠ Mladika Ptuj

 

Nekoč pred davnimi časi je živela deklica po imenu Oriana. Tako zelo je imela rada zimo, ampak ne zaradi hladnega vremena, ampak zaradi snega. Oriana je v snegu uživala kot v ničemur drugem. Rada se je kepala, delala snežake, sankala, drsala, delala angelčke in se s sestro Adriano podila po snegu, da sta bili celi zasneženi.

Oriana si je veliko krat pri babici ob krušni peči rada izmišljala tudi zgodbe. In jih izlila na papir. Če je bila Oriana slabe volje, si je izmislila strašno zgodbo. Če je bila Oriana zelo vesela, si je izmislila zgodbo, v kateri so nastopali samorogi in dobre vile. Nekega leta pa se je jesen kar vlekla in vlekla. Ni bilo ne konca, ne kraja. Mislila je, da je že pomlad, saj vreme sploh ni bilo za jesen. Vreme je bilo cel mesec toplo, kar sploh ni bilo primerno za mesec november. Oriana je postajala tako slabo voljna, da ni več vedela kaj bi naredila. Samo, da bi začelo snežiti. Odločila se je, da bo vprašala babico, učitelje, starše, sestro Adriano, tudi po internetu je začela iskati zakaj ni snega. Toda odgovora ni našla nikjer. Nič ji ni preostalo drugega kot, da čaka in čaka. Ko je že tako dolgo čakala, da je začela razmišljati o božiču. Mamo je hotela zjutraj vprašati, če nebo snega, tudi božiča nebo? A mama ji ni vedela odgovoriti. Povprašala  je še dedka in babico, a tudi ona nista vedela. Le kaj bi bilo še hujšega, si je mislila. Njen uspeh v šoli se je poslabšal. Ni mogla več razmišljati, niti se učiti. A, ko je Oriana že čisto obupala, je videla dva dni pred božičem zunaj sneg. Ni morala verjeti svojim očem. S sestro sta kar bosi v pižamah stekli ven na sneg. To je bilo veselje. Toda ni dolgo trajalo, ker je skrbna mama rekla, da se je potrebno primerno za sneg obleči. To sta naredili tako hitro, da mama ni uspela pripraviti niti zajtrka. Ko sta pojedli zajtrk, so se odšli sankat na največji hrib. Takrat se je zgodila prava dogodivščina. Oriana in Adriana sta se povzpeli na sanke, se spustili po najstrmejšem hribu navzdol in takrat se je pred njiju naenkrat postavilo drevo. Adriana se je na srečo uspela izogniti drevesu, a Oriana pa se je zaletela vanj. Tako je bila Oriana bila beli snežak na sankah, saj je iz drevesa padel nanjo sneg.

Kljub majhni nesreči je bil težko pričakovan sneg za vselej Oriani v spominu. Oriana se je naučila, da nikoli ne sme izgubiti upanja takoj, saj verjetno še vsega ni konec. Vedno se je vredno potruditi in truditi do konca, ter nikoli obupati.